Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Slovenija gre v orbito med junijem in septembrom

Na ministrstvu je podrobnosti izstrelitve pojasnil podpredsednik enote Vega pri vesoljski družbi Arianespace Marino Fragnito
Nemo HD bo poletel na krovu Vege iz Francoske Gvajane. Foto Arianespace
Nemo HD bo poletel na krovu Vege iz Francoske Gvajane. Foto Arianespace
30. 11. 2018 | 12:54
30. 11. 2018 | 15:17
2:28
Arianespace je družba, ki trži vesoljske polete v Evropi. "Imamo dva sistema izstrelitve - Ariane in Vego. Ariane je močnejša, primerna za večje satelite. Pogonska raketa Vega je njena manjša sestra, ki v nizko orbito prenaša manjše satelite, kakršen je tudi Nemo HD," je povedal Marino Fragnito, predstavnik Arianespace, ki se je na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo udeležil predstavitve. Prisotna sta bila tudi italijanski in francoski veleposlanik.

Že včeraj ob podpisu pogodbe o sofinanciranju na vladi, smo pisali, da so satelit Nemo HD so izdelali v slovenskem centru odličnosti Space.si. Direktor Tomaž Rodič je na predstavitvi pojasnil, da je naš prvi satelit namenjen opazovanju površja planeta, njegova posebnost pa je, da bo podatke že ob zajemu sproti pošiljal na Zemljo. »Po osmih letih naporov smo končno na točki, ko bomo satelit zares izstrelili. Z njim bomo dobili natančnejši nadzor nad naravnimi viri in podnebnimi spremembami. Lažje bomo upravljali z vodo v času suše, lahko bomo spremljali invazivne rastline, izvajali okoljske študije,« je pojasnil Rodič.
 

V družbi šestih satelitov


Nemo bo v nizko orbito na višino približno 500 kilometrov poletel na krovu rakete Vega, ki so jo razvili in izdelali v Italiji. Prvič se bo zgodilo, da bo sočasno izstreljenih več evropskih mikrosatelitov, po besedah Fragnita jih bo šest. Izstrelitev je predvidena med junijem in septembrom prihodnje leto, opravili pa jo bodo iz standardnega vesoljskega centra v Francoski Gvajani.

Lastnik satelita je center odličnosti,ki bo z njim tudi upravljal. Skupni stroški projeta so po besedah Tomaža Rodiča do zdaj znašali 11 milijonov evrov, kar pa vsebuje tako ceno samega satelita kot tudi nadzorni center, upravljanje in procesne verige.
Dandanes vesolje ni samo v domeni velikih držav. Ponujamo kompaktno rešitev, ki jo bomo lahko tržili tudi globalno.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine