Starlinki, Bezosova pritožba in skrivnost Sonca

V kratkih novicah o mreži internetnih satelitov in Nasini izbiri ponudnika za izdelavo lunarnega modula.
Fotografija: Jeff Bezos je vložil pritožbo zaradi Nasine izbire. FOTO: Saul Loeb/AFP
Odpri galerijo
Jeff Bezos je vložil pritožbo zaradi Nasine izbire. FOTO: Saul Loeb/AFP

Starlinki nižje v orbiti


Ameriški zvezni urad za komunikacije (FCC) je podjetju Spacex dovolil, da v nižje orbite utiri še 2824 internetnih satelitov starlink več, kot je bilo predvideno. To pomeni, da bodo satelite za dostop do širokopasovnega interneta utirili na višino 550 kilometrov in ne na 1150 kilometrov. Pri FCC pravijo, da je to varnostni ukrep, saj lahko pokvarjene satelite prej spravijo iz orbite v atmosfero, kjer zgorijo.

FOTO: SpaceX
FOTO: SpaceX


So pa pri uradu postavili nekaj pogojev, med drugim se mora podjetje Elona Muska uskladiti z drugimi ponudniki, ki nameravajo v vesolju postaviti ogromne mreže satelitov, da se ne bodo dogajale frekvenčne motnje. Spacexovi nameri po nižji orbiti sta namreč ugovarjala Amazon in Oneweb, ki sta opozarjala na morebitne motnje in večjo možnost trčenja satelitov. Spacex je do zdaj v orbito dostavil več kot 1300 satelitov od 12.000, kolikor jih namerava izstreliti v prvi fazi. Oneweb jih je namestil 182 od 648, Amazon pa ni izstrelil še nobenega, so pa lani dobili zeleno luč za namestitev 3236 satelitov.

image_alt
Starlink moti astronome, a tudi operaterje


FCC je Spacexu utirjenje 1584 satelitov v nižjo orbito odobril že leta 2019. Spor med Spacexom in Amazonom je postal javen januarja, ko je Musk Jeffa Bezosa obtožil, da hoče škoditi mreži starlinkov, medtem ko bo minilo še nekaj let, preden bo začela delovati Amazonova storitev. Amazon se je odzval, da Spacex predlaga spremembe, ki so v nasprotju s konkurenčnimi pravili. Pri FCC so Muskovemu podjetju še naložili, da mora tesno sodelovati z astronomi in drugimi, da sateliti ne bodo onemogočili raziskovalne dejavnosti.


Bezos nad Nasino izbiro


Niso pa sateliti edini vzrok za slabo voljo Jeffa Bezosa. Nasa je pred dobrim tednom sporočila, da je razvoj modula za vnovičen pristanek človeka na Luni zaupala Spacexu. Za posel, vreden okoli 2,4 milijarde evrov, se je poleg Spacexa in podjetja Dynetics potegoval tudi Bezosov Blue Origin. Da se je Nasa odločila za samo enega ponudnika, je nenavadno; običajno izberejo dva, saj je neuspeh ali vsaj zaplet pri razvoju tehnologije zelo verjeten. Dober primer je razvoj kapsule za človeško posadko, kjer je Spacex uspešno opravil nalogo, Boeing pa še ne.

image_alt
Upor izdelovalcev raket na tihomorskem otoku


Nasa je sicer vseskozi načrtovala izbiro dveh ponudnikov, vendar kongres za to ni odobril dovolj sredstev. Blue Origin zdaj Nasino odločitev izpodbija. Bezos si je posel močno želel, v dogajanje je bil osebno vpet in je večkrat javno izrazil navdušenje nad osvajanjem Lune. Blue Origin je prav zato sklenil sodelovanje z drugima vesoljskima velikana Lockheed Martinom in Northrop Grummanom. V prvem krogu je Nasa omenjeni skupini dodelila največja sredstva, zato je bila neizbira za Bezosa hud udarec. V pritožbi navajajo, da je Nasa v zadnjem trenutku spremenila cilje razvoja tehnologije in kasneje sama priznala, da je izbor tvegan.

Pri Blue Originu so še dodali, da izbira enega samega ponudnika onemogoča zdravo tekmovalnost in da tako ne le tvegajo zamude pri celotnem projektu, ampak ogrožajo končni cilj, to je vnovičen pristanek človeka na Luni. Na odločitev so se pritožili tudi v podjetju Dynetics. Elon Musk je za Washington Post poudaril, da je bila ponudba Blue Origina preprosto predraga, saj je bila za polovico višja od Spacexove, poleg tega pa ima Spacex precej bolj razvito tehnologijo. Bob Smith, izvršni direktor Blue Origina, je za New York Times izjavil, da je bila ponudba vredna šest milijard dolarjev in da jim Nasa ni omogočila, da bi jo popravili.


Visoke temperature korone povzročajo nanoblišči?


Računalniške simulacije kažejo, da nastajanje miniaturnih sončevih bliščev, tako imenovanih tabornih ognjev ali nanobliščev, ki jih je lani razkril Evropski solarni orbiter, prispeva k segrevanju zunanje plasti sončeve atmosfere, to je korone. Ugotovitve so predstavili na zasedanju evropske geoznanstvene zveze. Če jih bodo nadaljnje raziskave potrdile, bi lahko razkrili eno največjih ugank Sonca.

Sonce v različnih barvnih spektrih. FOTO: Solar Orbiter/PHI Team/ESA & NASA
Sonce v različnih barvnih spektrih. FOTO: Solar Orbiter/PHI Team/ESA & NASA


To svojo vročino dobiva iz jedrskega zlivanja, površje ima temperaturo okoli 5500 stopinj Celzija, z nadaljnjim oddaljevanjem od jedra bi morala temperatura padati, toda korona oziroma zunanji del atmosfere ima temperaturo milijon stopinj Celzija. Zakaj?

image_alt
Bližnji posnetki na Soncu razkrivajo taborne ognje


Teorije postavljajo v ospredje magnetno polje. V koroni je plazma, zelo vroč plin nabitih delcev, ki ga Sonce izbruha v bliščih. Znanstveniki so v preteklih letih ugotovili, da je ogromnih bliščev premalo, da bi korona lahko ohranjala tako visoko temperaturo, zato so domnevali, da obstajajo manjši procesi, te je lani potrdil solarni orbiter. Februarja jih je znova opazoval, a podatke še proučujejo. Orbiter je že v prvem bližnjem obletu Sonca razkril več kot 1500 nanobliščev, ki so kratkoživi, trajajo samo od 10 do 200 sekund. Taborni ognji se raztezajo le nekaj tisoč kilometrov nad površjem in marsičesa o njih še ne vemo. Raziskovalci so za zdaj previdni, in tako si še nihče ni drznil javno napovedati, da so razkrili skrivnost vroče korone. Jo pa morda bodo, saj imajo kar nekaj želez v ognju – poleg evropskega orbiterja Sonce od blizu opazuje še Nasina Parkerjeva sonda, v polnem zagonu je tudi teleskop Daniela K. Inouyeja na Havajih.

Preberite še:

Komentarji: