Starman mimo Marsa, BepiColombo pa k Veneri

Nekaj kratkih novic iz sveta znanosti in tehnologije.
Fotografija: Starman Foto Spacex
Odpri galerijo
Starman Foto Spacex

Starman pomahal Marsu


Od februarja 2018 po vesolju »vozi« tesla roadster, za volanom pa sedi lutka z imenom Starman. V sredo so iz podjetja Spacex, ki je avtomobil v vesolje poslalo na krstnem poletu rakete Falcon Heavy, sporočili, da je Starman prvič obletel Mars na oddaljenosti 0,05 astronomske enote, to je okoli osem milijonov kilometrov. Ena astronomska enota je 150 milijonov kilometrov, kar je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem. Do danes je avtomobil prepotoval že več kot dve milijardi kilometrov in verjetno jih bo še kar nekaj. Modeli njegove orbite sicer kažejo, da bo pot čez nekaj deset milijonov let končal ali na Veneri ali na Zemlji.

image_alt
BepiColombo še zadnjič pomahal Zemlji

 

BepiColombo na obisku pri Veneri


Evropsko-japonska sonda BepiColombo se približuje Veneri. Planet bo obletela na oddaljenosti 10.720 kilometrov 15. oktobra in tako jo bo njegova gravitacija odnesla na pravo pot proti končnemu cilju, to je Merkurju. Sondo so izstrelili 20. oktobra 2018 in zanjo predvideli sedemletno potovanje do prvega kamna od Sonca. Letos 10. aprila je že obletela Zemljo. Čeprav bo sonda razmeroma daleč stran od Venere, bodo vseeno vključili nekaj znanstvenih instrumentov, da bodo preučevali atmosfero planeta. Ta je še kako zanimiva po nedavni objavi, da je tam fosfin, ki je do zdaj veljal za odtis življenja. Morda bo BepiColombo postregel s kakšnim zanimivim podatkom. Glavne kamere, kot so pojasnili pri Evropski vesoljski agenciji, ne bodo vklopili, bodo pa delovale manjše, ki bodo skušale ujeti našo planetarno sosedo. Pri Esi so še dodali, da bodo podatke sočasno pobirali tudi Jaxina Akacuki in Hisaki ter zemeljski teleskopi, saj bo to edinstvena priložnost za skupinska opazovanja.

BepiColombo Foto Esa
BepiColombo Foto Esa


image_alt
Sonda, ki je skoraj zgrešila Venero


Vesoljske izmenjave


Trojica astronavtov, Američanka Kate Rubins in Rusa Sergej Rižikov in Sergej Kud-Sverčkov preživljajo zadnje dni na Zemlji pred šestmesečnim bivanjem na Mednarodni vesoljski postaji. S sojuzom bodo s kozmodroma v Baikonurju v vesolje predvidoma poleteli v sredo, 14. oktobra. Polet bo trajal tri ure, na postaji pa jih bodo pričakali Nasin astronavt Chris Cassidy in kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner, ki so tam od aprila in se pripravljajo na pot domov. Od postaje se bodo poslovili 21. oktobra. Nova ekipa bo imela precej dela, saj je na postaji v teku več kot sto različnih poskusov, že kmalu pa bodo izrekli dobrodošlico še štirim astronavtom. Zadnjega oktobra bo namreč svoj prvi operativni polet opravil dragon – novi vesoljski taksi, ki ga je Nasa naročila pri podjetju Spacex –, s katerim bodo v vesolje potovali trije Nasini astronavti Mike Hopkins, Victor Glover in Shannon Walker in japonski astronavt Soiči Noguči. Po dolgem času bo tako na postaji spet sedem ljudi, sojuz je namreč na postajo lahko pripeljal po največ tri osebe.


Informacijski limona in jagoda 


S podelitvijo nagrad se je danes končala 23. multikonferenca Informacijska družba 2020. Na področju informacijske družbe so letos podelili štiri nagrade. ​Nagrado za življenjsko delo je prejela prof. dr. Lidija Zadnik Stirn za izjemen prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe, so sporočili iz IJS. Prof. Zadnik Stirnova je profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na področju informacijske družbe pa je že 40 let aktivna na različne načine. Nagrado za tekoče dosežke je prejel Programski svet tekmovanja ACM Bober, ki ga sestavljajo Špela Cerar, Janez Demšar, Alenka Kavčič in Neža Rugelj. Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega mišljenja, namenjeno osnovnošolcem od drugega razreda naprej in srednješolcem. 

Poleg tega sta bili podeljeni tudi priznanji informacijska jagoda in informacijska limona, kjer jagoda izpostavlja primere odličnih praks na področju informacijskih tehnologij v letu 2020, limona pa opozarja na področja, kjer so še opazne pomanjkljivosti. Informacijska limona je bila podeljena neodzivnosti pri razvoju elektronskega zdravstvenega kartona, ki bi s spremljajočo infrastrukturo za hrambo pacientovih izvidov bistveno pripomogel k povečanju učinkovitosti slovenskega zdravstva in varnosti pacientov. Informacijsko jagodo pa je prejel Laboratorij za bioinformatiko Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani na osnovi izdelanega informacijskega sistema za podporo Nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni COVID-19 v Sloveniji tekom epidemije pod vodstvom IMI in v sodelovanju z NIJZ.


Nagrada za sterilizacijo vode VirOut


Na 13. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij (ITTC) je štiričlanska ocenjevalna komisija podelila nagrado za »najboljšo invencija oz. inovacijo s komercialnim potencialom iz javne raziskovalne organizacije«. Komisija je kot inovacijo z največjim tržnim potencialom prepoznala novo tehnološko rešitev za sterilizacijo vode VirOut, ki lahko v velikem obsegu in na način, prijazen do okolja, uničuje škodljive mikroorganizme v vodi. Sodelujoči pri projektu, Gregor Primc, Rok Zaplotnik, Miran Mozetič, Arijana Filipič, Ion Gutierrez-Aguirre, David Dobnik, Matevž Dular in Martin Petkovšek, so primer zglednega sodelovanja zaposlenih v slovenskih javnih raziskovalnih organizacijah – na Institutu Jožef Stefan, Nacionalnem inštitutu za biologijo in Univerzi v Ljubljani.

Drugo nagrado je komisija podelila tehnologiji, ki z uporabo funkcionaliziranega zlata nadomešča uporabo do okolja neprijaznega srebra pri izdelavi protimikrobnega, neizpirnega tekstila za obleke. Na Institutu Jožef Stefan jo razvijajo Marija Vukomanovič, Srečo Škapin in Danilo Suvorov. Nagrajeni tehnologiji imata jasno izraženo vrednost, ki prinaša potencialno visoko vrednost za industrijo, kar je podprto z usposobljeno ekipo, ki ima ključne veščine in znanja ter vzpostavljene partnerske vezi za uspešno izpeljavo tržnih aktivnosti. ITTC je letni dogodek v krovni organizaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij IJS. Njen namen je pospeševanje prenosa tehnologij in inovacij iz raziskovalnih organizacij v industrijo.

Foto Olivier Douliery Afp
Foto Olivier Douliery Afp


Omrežje bo ustavilo politične oglase


Pri Facebooku so se odločili, da bodo po koncu volitev 3. novembra v ZDA prenehali objavljati politične oglase. Do zdaj je prvi mož podjetja Mark Zuckerberg zagovarjal stališče, da se politični oglasi ne preverjajo, v zadnjih tednih pa na omrežju že umikajo oglase z nevarnimi ali zavajajočimi trditvami. Tehnološki gigant je že dlje časa pod pritiskom kritik, da stori premalo glede širjenja lažnih novic. Zelo previdni bodo že na dan volitev, saj bodo po napovedih moderatorji umikali objave, ki bodo prehitro govorile o zmagovalcu. Pripravili pa so tudi načrt za blokiranje določenih vsebin, če bi po volitvah vzniknili nemiri.


Datum za novi iphone


Apple je za 13. oktober sklical virtualno predstavitveno konferenco, na kateri bodo predstavili novi iphone. Pričakuje se, da bo imel oznako 12 in da bodo na voljo štiri različice, tako po ceni, zmogljivosti kot velikosti. Tuji mediji navajajo, da bodo pri Applu ponudili iphone 12 mini kot odgovor na vse kritike, da telefoni postajajo preveliki. Novinci bodo imeli tehnologijo za povezovanje z novo generacijo mobilnih omrežij 5G. Podjetje bo menda predstavilo še nove zvočnike homepod in nove slušalke.


Pandemija vpliva tudi na igranje iger


Ne le pri računalniških igricah, porast igralcev so zaznali tudi pri mobilnih igrah, Potem ko je svet zajela pandemija koronavirusa in smo bili prosti čas prisiljeni preživljati doma. Igrice na mobilnem telefonu so dostopnejše širši populaciji kot računalniške igre oziroma igre na konzolah. Na telefonu in drugih prenosnih pametnih napravah večinoma igramo igrice krajši čas, pogosto med kakšnim drugim opravilom, denimo ob pitju kave. Statistični podatki kažejo, da mobilne igrice igra več kot 40 odstotkov žensk, medtem ko igrice na računalnikih ali konzolah največ igrajo moški v starostni skupini od 12 do 35 let.

Komentarji: