V vesolje tudi s pomočjo slovenskih znanstvenikov
Evropska vesoljska agencija je izbrala predloge novih vesoljskih misij, ena izmed njih tudi s slovenskim znanjem.
Odpri galerijo
Misija Theseus bo proučevala začetek vesolja tudi s pomočjo izbruhov sevanja gama, ki nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje. Vir Nasa
Ljubljana – Evropska vesoljska agencija (ESA) je izbrala tri predloge novih srednje velikih vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Tezej, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si. Odločitev o končnem izboru misije je predvidena za leto 2021, začetek misije pa bo leta 2032.
Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Tezej, berete pa jo lahko tudi na Delovi mnenjski strani.
Poleg Tezeja, ki je namenjen preučevanju tako imenovanih tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, po besedah slovenske raziskovalke pa bo precej odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij in stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov. Če bo Tezej uspešno prestal vse faze in bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 kilometrov nad njenim površjem, in začeli zbirati podatke.
Misija Tezej je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visokoenergijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva. Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Tezej detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.
Poleg tega bo Tezej lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oziroma galaksijo, v kateri so se zgodili.
V konzorciju Tezej je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni prek dveh institucij. Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.
Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015–2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.
Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, pojasnijo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oziroma znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.
Misija Tezej spada med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Tezej, berete pa jo lahko tudi na Delovi mnenjski strani.
Misija Tezej je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visokoenergijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama.
Poleg Tezeja, ki je namenjen preučevanju tako imenovanih tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, po besedah slovenske raziskovalke pa bo precej odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij in stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov. Če bo Tezej uspešno prestal vse faze in bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 kilometrov nad njenim površjem, in začeli zbirati podatke.
Iskanje eksplozij zvezd
Misija Tezej je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visokoenergijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva. Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Tezej detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.
Poleg tega bo Tezej lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oziroma galaksijo, v kateri so se zgodili.
V konzorciju Tezej je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni prek dveh institucij. Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.
Dolga pot do uresničitve
Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015–2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.
Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, pojasnijo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oziroma znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.
Misija Tezej spada med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
