Čeprav je rojena v Združenih državah Amerike in je tam tudi odraščala, Sonja Košir uporablja povsem slovenski različici svojega imena in priimka, kar zmede številne ljudi v ZDA. Mlada raziskovalka tako vztraja, da hoče ohraniti slovensko verzijo imena tudi v angleško govorečem okolju.

Kdor bi sodil le po njenem imenu in priimku, bi le stežka pomislil, da se je rodila in odraščala tako daleč od Slovenije. Sonja Košir namreč prihaja iz Združenih držav Amerike, vendar želi s svojim imenom pokazati, od kod prihajajo njeni predniki. Prav zato črke Š v svojem priimku ni spremenila v S ali SH.

»Marsikdo v ZDA pri mojem priimku ne uporabi črke Š, saj je ni na ameriških tipkovnicah, a jo kljub temu vedno uporabljam,« je dejala v telefonskem pogovoru. »Prav tako napišem Sonja in ne Sonia ali Sonya, zato je marsikomu nenavadno tudi moje ime. Čeprav je drugim čudno, vedno napišem, da sem Sonja Košir. Tako ohranjam svoje korenine in kulturo, ki sem jo podedovala od družine. Včasih me tudi vprašajo, kateri simbol je črka Š, kar pa je dobra priložnost, da jim razložim, da sem iz Slovenije, in jim zraven še malo povem o tej državi. In malo je tudi zabavno, če si s svojim imenom tako drugačen.«

Ameriško zgodbo v njeni družini so začeli pisati njeni stari starši, sicer starši očeta, ki se je zatem rodil onkraj Atlantika. »Moj ded ima še vedno dve sestri v Sloveniji, zato velikokrat pokliče domov, saj se želi čim več pogovarjati z njima. Prav tako stik s slovensko družino vzdržuje oče, ki je bil pred mojim rojstvom večkrat v Sloveniji. Družina po mamini strani je iz Amerike,« je pripovedovala Sonja Košir.

FOTO: osebni arhiv

Vsi poznajo Dončića

Veliko slovenskih sorodnikov ima tudi v ZDA. Skupaj z babico so prišli še tri njene sestre in dedkova brata, zato imajo v Ameriki veliko slovenskih potomcev.

»Že od mladih nog vem veliko o Sloveniji. Veliko so mi pripovedovali o njej in kazali fotografije, kako je bilo nekoč doma, slovenski duh je zato ves čas prisoten tudi v ZDA,« je dejala. »Z odraščanjem sem tudi sama začela raziskovati naše korenine, zato sem imela vedno večjo željo, da obiščem Slovenijo. Precej spremljam tudi novice o Sloveniji, v Clevelandu pa obstaja celo časopis Slovenian American Times. Čeprav pretežno pišejo o dogajanju o slovenski skupnosti v Clevelandu, imajo nekaj novic tudi o Sloveniji.«

Kaj veliko sicer o Sloveniji v ameriških medijih ne poročajo. V preteklih letih so največkrat omenili nekdanjo prvo damo ZDA Melanio Trump, a vse bolj je v ospredju nekdo drug: »Da, zdaj skoraj vsi Američani poznajo eno slovensko ime – Luka Dončić.«

Odraščala je nekaj ur vožnje iz Clevelanda, zato večjega stika s preostalo slovensko skupnostjo ni imela. Drugače je bilo z njenim očetom, ki je odraščal v Clevelandu, zato je imel ob sebi številne Slovence. »Vseskozi je bil del slovenske skupnosti, hodil je v slovensko cerkev in sobotno šolo, imeli so precej piknikov s slovensko hrano in polko. Prav tako so bili del slovenske skupnosti moji slovenski bratranci v ZDA, saj živijo v Clevelandu.«

Po Sloveniji je veliko potovala. FOTO: osebni arhiv

Raznovrstnost na bistveno manjšem prostoru

Čeprav je na Slovenijo precej navezana, slovensko ne govori tako dobro, kot bi rada. »Tu in tam doma uporabljamo slovenske besede. Tako si rečemo 'lahko noč' ali pa očetu rečem 'ati' ali starim staršem 'mama' in 'ata'. Toda tekoče žal ne govorim,« je povedala. »Čeprav tudi oče in stari starši pretežno uporabljajo angleščino, s slovenskimi sorodniki vedno govorijo slovensko. Če jih poslušam, razumem kontekst, zato vem, o čem se pogovarjajo, toda v pogovor se ne morem vključiti.«

V Sloveniji je bila že trikrat. Prvič in drugič je prišla za dva tedna, tretjič pa za kar deset tednov pod okriljem programa Asef. »Slovenija je res lepa država. Obožujem gore in v Sloveniji so čudovite. Enako velja za vse reke in jezera, saj je vse tako čisto. Neverjetno je, koliko različnih regij je znotraj tako majhne države ter tudi različnih dialektov in kulturnih identitet. Amerika je bistveno večja, zato imamo prav tako veliko različnih stvari, toda pri vas je takšna raznovrstnost na bistveno manjšem prostoru.«

Bila je tudi na Bledu. FOTO: osebni arhiv

Kot Asefova štipendistka je raziskovalni projekt opravila pod mentorstvom Damijana Miklavčiča in Angelike Vižintin na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V raziskavi je primerjala vpliv kovinskih ionov na sposobnost preživetja celic za elektroporirane in neelektroporirane kardiomioblastne celice podgan.

»Ker sem pripravljala raziskavo, nisem obiskovala predavanj. Sicer imam diplomo iz bioinženiringa, predvsem oblikujem medicinsko opremo, ki jo pri operacijah uporablja zdravniško osebje,« je razlagala. »Čeprav razvijam orodje za vse zdravnike, sem v zadnjem času delala predvsem na področju orodij za srčne postopke.«

Navdušena je nad slovenskimi naravnimi lepotami. FOTO: osebni arhiv

Videla, kako poteka vsakodnevno življenje

V Sloveniji je živela pri sorodnikih. »To je bila odlična izkušnja, da smo se bolje spoznali in da sem videla, kako poteka vsakodnevno življenje v Sloveniji. Skupaj smo potovali po državi, spoznala sem še nekaj bratrancev in sestričen,« je dejala. »S starejšimi sorodniki sem imela zgolj jezikovno prepreko, ampak smo se vseeno nekako dogovorili. Ker so angleško samo razumeli, sem tako jaz govorila angleško, oni pa slovensko.«

Odlično se je počutila tudi v družbi sošolcev na fakulteti. Z njimi se je hitro ujela, saj so vsi govorili angleško, poleti pa so se družili tudi zunaj šolskih klopi na številnih piknikih. »Nekoč bi se rada vrnila v Slovenijo in pri vas preživela še več časa. Že zdaj, ko sem bila tu deset tednov, je bilo to čisto nekaj drugega, kot če prideš samo na krajše potovanje.«