Podjetja morajo nujno ujeti val umetne inteligence

Čeprav obstaja zavedanje, kako pomembno je znanje uporabe umetne inteligence (UI) in kako lahko spremeni različne panoge, sta njeni uporaba in uvedba v praksi različno hitri in izraziti. Tudi to, ali bodo podjetja pravočasno ujela vlak razmaha UI, pa lahko odloča, ali bodo obstala na trgu.

V mednarodnem projektu EmbrAIsme, v katerem sodelujejo tudi raziskovalci Fakultete za elektrotehniko UL in ministrstvo za digitalno preobrazbo, si prizadevajo izboljšati pogoje in politike za mala in srednja podjetja (MSP), da bi ta uspešno vpeljala UI in si tako zagotovila znanje in veščine, potrebne za uspeh v digitalni dobi.

»Jasno je, da ta orodja povečujejo produktivnost, a jih ne uvajajo povsod enako hitro. Velike razlike so tako med sektorji kot med državami. V projektu skušamo preseči te ovire in si izmenjati dobre prakse z mednarodnimi partnerji in pomagati domačemu gospodarskemu okolju pri uvajanju UI. Tako pomagamo malim in srednje velikim podjetjem na njihovi inovativni poti,« je poudaril dr. Jure Trilar s Fakultete za elektrotehniko.

V projektu sodeluje več različnih organizacij iz Avstrije, Bolgarije, Španije, Irske, Finske, Portugalske in Srbije. »V razpravah z deležniki dobimo vpogled v težave, s katerimi se spoprijemajo, in zbiramo ideje za rešitve. Še posebej pomembno pa je, da dobimo vpogled v gospodarski sektor, da vidimo, kateri so glavni izzivi podjetij pri implementaciji orodij UI, zato je pomembno, da jih vseskozi vključujemo v naše dogodke,« je dodal Trilar ob koncu nedavne konference v okviru projekta, ki je potekala v Tampereju na Finskem.

Med prvimi uporabniki umetne inteligence so bila večinoma velika podjetja ali majhna, specializirana zagonska podjetja, ki so imela dostop do tehnološkega znanja, potrebnega za zgodnje oblike izvajanja umetne inteligence. Zdaj so na ta val zajadrala tudi mala in srednja podjetja, ki s temi orodji skušajo poenostaviti poslovanje, izboljšati izkušnje strank in optimizirati odločanje.

Po podatkih Eurostata je lani dobrih 13 odstotkov podjetij v EU uporabljalo tehnologije umetne inteligence. Takih je bilo 11 odstotkov malih podjetij in skoraj 21 odstotkov srednjih. Primerjava podjetij, ki uporabljajo vsaj eno od teh tehnologij, po državah EU kaže, da je razpon tega deleža od 3,07 do 27,58 odstotka. Najvišji delež je bil izmerjen na Danskem, Švedskem in v Belgiji, najnižji pa v Romuniji, na Poljskem in v Bolgariji. Slovenija se po podatkih Eurostata z 21 odstotki uvršča na solidno sedmo mesto. Lani so vse države članice EU imele višje deleže podjetij, ki uporabljajo tehnologije UI, v primerjavi z letom prej. Podjetja, ki uporabljajo UI, poročajo o večji učinkovitosti in dobičkonosnosti, v poročilu ugotavlja družba Deloitte.

Se pa MSP pri sprejemanju UI spopadajo z vrsto ovir: pomanjkanjem znanja in kadrov, pomanjkanjem financ, pravnimi tveganji … »Čeprav so orodja generativne umetne inteligence med nami in si nekateri zaposleni v različnih podjetjih z njo že lajšajo delo, večinoma ne gre za strukturirane pristope, ki bi prinesli optimizacijo poslovanja, vodenja zalog in pisarniškega dela ter dodali novo plast pri spletni varnosti na ravni celotnega podjetja. Tako je pogosto največji problem pomanjkanje znanja oziroma strokovnjakov, ki bi uvajali UI. Nujno je, da podjetja izobrazijo svoje zaposlene oziroma si zagotovijo zunanjo podporo,« je poudaril Trilar. Pri tem lahko denimo pomagajo tudi v digitalnem inovacijskem stičišču 4PDIH. »Stičišče, katerega glavni namen je spodbujanje digitalne preobrazbe, ponuja najrazličnejša praktična usposabljanja in svetovanje za digitalizacijo poslovnih procesov,« je dodal.

Velika ovira pri uvajanju UI v MSP je pomanjkanje dostopa do sredstev, s katerimi bi financirali uvedbo inovativnih tehnologij in procesov. »V Sloveniji so v pripravi ciljni ukrepi, ki bodo pomagali malim in srednje velikim podjetjem pri uvajanju umetne inteligence. V Evropi je možno pridobivati sredstva za te namene, toda da prideš do sofinanciranja, moraš biti ozaveščen, imeti moraš digitalne kompetence ter znanje.«

V razpravah z deležniki dobijo vpogled v težave, s katerimi se spoprijemajo, in zbiramo ideje za rešitve. FOTO: Saša Senica  

Katalizatorji

Tjaša Sobočan s Fakultete za elektrotehniko je dodala, da v laboratoriju za telekomunikacije na tej fakulteti izvajajo zelo aplikativne raziskave, hkrati pa vseskozi sodelujejo z različnimi deležniki, od gospodarstva do občin, prav tako z ministrstvom za digitalno preobrazbo. »V projektu EmbrAIsme smo kot katalizatorji med raziskovalci, uporabniki in tudi odločevalci. Eden od ciljev namreč je, da poleg konkretnih korakov pri uvajanju UI v MSP dobimo vpogled, kako naj se razvijajo politike, smernice in strategije. Tako lahko preprečimo neskladje med dogajanjem na trgu in odločevalci oziroma pripravljavci zakonodaje. V konzorciju projekta ugotavljamo, da so izzivi malih in srednje velikih podjetij zelo podobni, ne glede na velikost države ali stopnjo razvoja države.«

Pomen izobraževanja vodilnega kadra

Na Finskem so pred slabim letom ustanovili organizacijo AI Finland – gre za mrežo finskih podjetij in inštitutov, ki pomaga pri povezovanju, da se »podjetja učijo, delijo najboljše prakse in soustvarjajo rešitve«, je pojasnila izvršna direktorica organizacije Iida Lähdemäki. »Finska ima odlične temelje za uspeh v dobi umetne inteligence. Smo digitalno naravnana država, naši prebivalci so zelo digitalno pismeni, imamo tudi kakovostne raziskave na tem področju, prav tako dostop do potrebne računalniške infrastrukture, med temi denimo superračunalnik Lumi. V praksi pa vidimo, da uveljavljanje UI v podjetjih ni tolikšno, kot bi si želeli. Neskladje je pravzaprav precej veliko,« je razložila.

»Seveda nekatera (visokotehnološka) velika podjetja že leta UI uporabljajo z odliko, po drugi strani pa številna podjetja pravzaprav šele zdaj razmišljajo, kaj bi UI lahko pomenila zanje,« je povedala. Po njenih besedah se podjetja sicer močno zavedajo, da je UI gonilna sila za spremembe v določeni panogi, vendar to ni vidno v naložbah.

ZDA bodo doživele beg možganov

»Veliko dobrih primerov uporabe je, ki so lahko relevantni za več različnih panog. S povezovanjem teh primerov in deljenjem zelo konkretnih spoznanj lahko resnično pospešimo in povečamo raven razumevanja uporabe UI. Poleg tega smo zagnali program AI1000.« Gre za program usposabljanja, ki so ga zasnovali z različnimi svetovalnimi podjetji. »Program je zelo praktičen, namenjen pa je predvsem vodstvenim ekipam, upravnim odborom, ker smo spoznali, da spremembe izhajajo od tam. Zelo pomembno je zagotoviti zadostno raven znanja med zaposlenimi, ampak to se lahko zgodi šele, če ima znanje vodstvo in se za pridobivanje tega znanja tudi močno angažira.«

Opolnomočenje skupnosti

Na Fakulteti za elektrotehniko sodelujejo v celi vrsti projektov, v katerih sooblikujejo raznolika orodja, ki temeljijo na UI. Glavno podporo slovenskemu gospodarstvu pa na fakulteti ponujajo ravno z usposabljanji. »Ekipa laboratorija za telekomunikacije, v katerem delujem, je zelo multidisciplinarna in vpeta v evropski digitalni ekosistem. Naša prednost je, da lahko prilagajamo usposabljanja ciljnim skupinam in potrebam na trgu,« je poudarila Tjaša Sobočan.

Po podatkih Eurostata je lani dobrih 13 odstotkov podjetij v EU uporabljalo tehnologije umetne inteligence. FOTO: Shutterstock  

Pri projektih sodelujejo tako z javnim sektorjem, podjetji kot lokalnimi skupnostmi. »V stičišču 4PDIH se osredotočamo na to, da podpiramo digitalno preobrazbo na različnih nivojih. Predvsem gledamo na to, da se dela trajnostno, da ne gre za projekte, katerih rešitve se na koncu pospravi v predal. Pomagamo oblikovati rešitve, ki nato živijo, se z izkušnjami nadgrajujejo, pri tem pa je pomembno predvsem to, da uporabnike opremimo z znanjem, s katerim bodo lahko nadaljevali razvoj.«

Med drugim v laboratoriju kot partnerji sodelujejo pri projektu Šavrinke. »To so bile nekakšne predhodnice sodobnih podjetnic. Ženske so iz zaledja slovenske in hrvaške Istre vsak dan prehodile tudi 30 kilometrov v eno smer z velikimi košarami lokalnih proizvodov, ki so jih prodajale v obalnih mestih. Pri projektu gre za oživljanje kulturne dediščine in za razvoj turizma. Povezali smo slovensko in hrvaško Istro, kjer bomo digitalizirali turistične poti, in na ta način oživljamo zaledne kraje. Torej, po eni strani se gradijo pametne skupnosti, po drugi pa turizem v manj znanih krajih,« je pojasnila Tjaša Sobočan.

Veliko projektov se osredotoča na pametno kmetijstvo. »Sodelovali smo z mladimi vinogradniki tako na Primorskem kot na Štajerskem. Predstavili smo jim koncept pametnega vinogradništva, razvili smo tehnične rešitve, jih opremili z nizkoenergijskimi brezžičnimi senzorji in centralnimi postajami. Senzorji so merili in zbirali različne podatke, ki so se shranjevali na digitalni platformi. Vinogradnike smo naučili, kako in katere podatke zbirati in kako jih nato lahko uporabijo, da je njihova dejavnost bolj trajnostna, do okolja prijazna in ekonomična. Na primer, da porabijo manj škropiva,« je razložila. Ko se nabere dovolj podatkov, jih potem lahko uporabijo za prognostiko. »Veliko količino podatkov lahko uporabijo za analizo dogajanja na mesečni, sezonski ali letni ravni. To je že del, v katerem je smiselna uporaba umetne inteligence,« je dejala strokovna sodelavka in dodala, da podoben projekt zdaj poteka še s čebelarji.

»Čar našega dela je tudi v tem, da smo prisotni v lokalni skupnosti, da delamo v tako imenovanem živem laboratoriju, ko se drugače pokažejo težave in izzivi, saj prebivalstvo najbolje ve, kakšne so lokalne potrebe. Cilj pa seveda je, da opolnomočimo skupnosti, zato smo jim raziskovalci in strokovnjaki vedno na voljo za podporo.« Tak pristop je tudi najbolje sprejet. »Če projekt vodimo skupaj s skupnostjo, so rešitve hitreje implementirane, kot pa če preprosto damo neka pravila na mizo. Upoštevati je treba realne potrebe.«