Voda in mesta: narava kot del infrastrukture prihodnosti

Skoraj vsa sodobna mesta imajo izzive z vodo. Podnebne spremembe, onesnaženje, pomanjkanje virov in zastarela infrastruktura so le nekateri razlogi, da je upravljanje vod postalo ena ključnih nalog urbanega razvoja.

Vsako mesto se s tem spopada po svoje. Švedski Umeå se spoprijema z nepredvidljivimi cikli taljenja in zamrzovanja, ki povečujejo tveganje za poplave in povzročajo škodo na infrastrukturi, zlasti v soseski, zgrajeni na poplavnem območju. Mesto København na Danskem si prizadeva ločiti odpadne vode od meteornih, ki bi jih lahko znova uporabili. V italijanskih Firencah iščejo načine, kako naravne rešitve za zadrževanje in ponikanje vode vključiti v občutljivo zgodovinsko mestno krajino, zlasti z bolj celovitim upravljanjem porečij v zaledju. Madžarski Debrecen se ukvarja s prilagajanjem stanovanjskih okrožij iz socialistične dobe 20. stoletja pogostejšim obsežnejšim padavinam, sušam in izčrpavanjem podtalnice. Tudi v slovenskem Piranu jih skrbijo vse pogostejše poplave mestnega jedra, ki jih povzroča kombinacija obilnih padavin in dvigovanja morske gladine, hkrati pa iščejo načine za zadrževanje vode za obdobja suš tako v mestnem jedru kot v zaledju, kjer je voda nujna za pridelavo hrane.

Da bi razumeli, kako naprej, je današnje stanje smiselno umestiti v zgodovinski razvoj urbane vodne infrastrukture. Mesta že tisočletja razvijajo lastne vodne sisteme, ki pa so se preobražali zaradi zastaranja, nedelovanja, ekstremnih dogodkov (npr. potresi ali požari) ali političnih in družbenih sprememb. Akvadukti, vodnjaki in zbiralniki so bili nekoč osnovni gradniki urbanega življenja, a so postopoma, tudi neupravičeno, stopili v ozadje. Danes se upravljanje vod v mestih zanaša pretežno na »sivo infrastrukturo« – inženirske sisteme, kot so betonski kanali in cevi. Ti sistemi postajajo v določenih kontekstih premalo zmogljivi že ob redni rabi in zlasti ob ekstremnih dogodkih, ki jih stopnjujejo podnebne spremembe. Poleg tega je treba skrbeti za ohranjanje kakovosti vode in omejevanje onesnaževal v njej. Vse to mestom narekuje premislek o celoviti prenovi vodne infrastrukture – tako kanalizacijskih sistemov kot oskrbe s pitno vodo ter njene rabe za zdravje in dobrobit prebivalcev. Ob vsaki prenovi je nujno upoštevati vse vidike izziva.

Sinergijski učinki, cenejše rešitve, večanje odpornosti

Z naraščajočimi izzivi pridobiva zagon pristop, ki zagovarja sinergijske oz. večnamenske rešitve. Na naravi temelječe rešitve vključujejo uporabo naravnih značilnosti in procesov za reševanje realnih družbeno-okoljskih izzivov. Pri upravljanju mestnih voda lahko tak pristop zajema različne ukrepe, na primer zelene strehe, stene in druge zelene površine, ki vsrkavajo deževnico, zmanjšujejo odtekanje in zagotavljajo vir hlajenja; prepustne tlakovce in pločnike, ki delujejo kot ponikalnice vode in omogočajo obnovo podtalnice; mokrišča ali grajene ekosisteme, ki ob močnem dežju zadržujejo vodo in filtrirajo onesnaževala, upravljajo in krepijo biotsko raznovrstnost; obrežne varovalne pasove, ki ob rekah ali obalnih pasovih z vegetacijo stabilizirajo bregove, filtrirajo odtekanje vode in zagotavljajo habitate.

FOTO: Jena Jamšek

Take rešitve ne le blažijo poplave in izboljšujejo kakovost vode, temveč zagotavljajo tudi hlajenje mest, čiščenje zraka in rekreacijske prostore ter prispevajo k biotski raznovrstnosti z ustvarjanjem habitatov za različne vrste rastlin in živali. Pogosto so na daljši rok tudi cenejše, saj zmanjšujejo potrebo po dragi sivi infrastrukturi in vzdrževanju.

Na naravi temelječe rešitve pogosto preoblikujejo tudi načine upravljanja. Namesto odločanja zgolj mestnih oblasti je zaželeno, da prebivalci aktivno sodelujejo pri načrtovanju teh površin, občasno tudi pri njihovem vzdrževanju. S tem se krepi občutek pripadnosti in skupnosti, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja v mestih. Vpeljevanje na naravi temelječih rešitev se povezuje s konceptom trajnostnega urbanizma in regenerativnega načina upravljanja ter ustvarjanja mest, ki so ljudem prijaznejša in bolj odporna proti okoljskim izzivom.

Izzivi pri uvajanju

Kljub številnim prednostim vključevanja na naravi temelječih rešitev v urbana okolja se ti pristopi izvajajo le počasi. Različne enote načrtovalskega procesa med seboj še vedno premalo sodelujejo, odgovornosti pri izvajanju so pogosto premalo jasne in investicije kratkoročne. Na naravi temelječe rešitve potrebujejo več finančnih spodbud, predvsem pa dolgoročno in holistično zasnovanih naložb v proračunih mest. Včasih trčijo ob tehnične omejitve pri snovanju ali integraciji v obstoječo infrastrukturo (npr. strnjeni, historični deli mest), drugič umanjka strokovno znanje. Ozaveščenost med prebivalci o njihovih koristih v splošnem raste, ponekod razmišljajo tudi o estetskih vidikih ali učinkovitosti.

Strateško nadaljevanje že začetega dela

Na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije ZRS Koper smo začeli projekt NATURGO (Na naravi temelječe rešitve in urbano upravljanje vod), ki se ukvarja s premagovanjem ovir za sistematično vključevanje tovrstnih smiselnih, na naravi temelječih rešitev za upravljanje vode v strategije mest ter z vrednotenjem vplivov in ​​stroškov takšnih rešitev. Projekt je financiran iz partnerstva DUT (Driving Urban Transitions). V sodelovanju s šestimi mesti (omenjenimi v uvodu tega članka) poskušamo razviti rešitve, ki bodo smiselne za specifična mesta, in na podlagi teh podpreti strateško načrtovanje in upravljanje voda, usmerjeno v prihodnost. V projektu nimamo vnaprej pripravljenih tehničnih rešitev, temveč poudarjamo participativen pristop, ki bo odgovor na posamezne lokalne izzive našel v sodelovanju z vsemi deležniki v mestih in občinskimi odločevalci ter tako omogočil razvoj celovitih, trajnih in učinkovitih procesov in ukrepov.

S projektom NATURGO nadaljujemo delo, ki smo ga začeli s projekti SCORE, POSEIDONE in ECO2SMART, ter ga nadgrajujemo s poskusom strateškega vplivanja na odločevalce na lokalni in evropski ravni. Z vztrajanjem pri perečih temah iz lokalnega okolja in prispevkom k znanju na mednarodni ravni uveljavljamo poslanstvo inštituta, ki v Sloveniji deluje edinstveno transdisciplinarno na poti k preobrazbi v trajnejše vzorce delovanja in življenja.

Avtorji: Dr. Jerneja Penca in Jena Jamšek, ZRS Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije

FOTO: Mediteranski Inštitut Za Okoljske študije ZRS Koper

Naročnik oglasne vsebine je ZRS Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije