Zahtevna stavba, primerljiva s farmacevtskimi objekti
V Ljubljani so odprli nove prostore Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (BTS-NIB). To pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji, je poudarila direktorica inštituta dr. Maja Ravnikar. Novo stičišče v vrednosti okoli 36 milijonov evrov bo namreč omogočilo boljše pogoje za raziskovanje.
»Omogočilo nam bo odlične raziskave, umestitev nove opreme v to infrastrukturo, nadaljevanje tako mednarodnega sodelovanja kot sodelovanja z državno upravo in podjetji, bistveno večja pa bo tudi možnost obiska raziskovalcev,« je dejala.
Raziskovalci so se v nove prostore preselili jeseni. »Gradnja je potekala v dveh etapah, vse skupaj v okviru 60 javnih naročil, pri čemer nismo imeli niti ene pritožbe, zato se časovni načrti niso podirali. Evropska unija je projekt že označila kot vzorčni. Da nam je uspelo, gre zahvala projektantom in izvajalcem pa tudi mojim sodelavcem,« je povedala direktorica NIB.
Med gradnjo je raziskovalno delo vseskozi potekalo, je poudarila. »V veliki meri smo organizacija, odvisna od projektov. Ti ne čakajo in delo je moralo teči, kar je bilo med gradnjo in selitvami seveda oteženo. Z gradnjo smo začeli prvo leto epidemije covida, nato se je začela še vojna v Ukrajini, pa poplave. Gradbeni materiali so se podražili, bili so tudi nedostopni, zato se je gradnja nekoliko podražila, a ne veliko.«
Stavba je primerljiva z najzahtevnejšimi objekti farmacevtskih in podobnih podjetij, ki so prostori s posebnimi zahtevami, od filtriranja zraka do zagotavljanja nad- ali podtlaka. Izvajalci so imeli navodilo, da morajo posebno pozornost nameniti temu, da se ne uničuje mokrišč na zahodni strani in japonskih češenj, ki so darilo japonske princese. »Tega so se dosledno držali,« je poudarila Maja Ravnikar.
»To je šele začetek vala investicij, ki jih pričakujemo v naslednjih letih,« je ob tem podaril minister za znanost Igor Papič. »V bližini NIB se Univerza v Ljubljani pripravlja na gradnjo fakultete za strojništvo in farmacijo. Univerza v Mariboru pripravlja načrte za razširitev medicinske fakultete, omeniti moram Nuk 2, to ne bo le knjižnica, ampak novi kulturno-znanstveni center. Kemijski inštitut bo v Kisovcu gradil center za brezogljične tehnologije, v Ljubljani pa center za tehnologije genske in celične terapije. Nedavno smo položili tudi temeljna kamna za novo veterinarsko in medicinsko fakulteto,« je naštel minister, a opozoril, da lahko mine več let od pobude do uresničitve projekta. »Sem pa zelo optimističen, imamo zelo jasno vizijo za vsaj desetletje za področje znanosti, imamo strategijo, kako lahko to dosežemo, potrebno pa bo trdo delo.«
Minister je še poudaril, da so osnovni pogoji za dobro raziskovalno delo dobri infrastrukturni pogoji. »Nova stavba in nova napredna oprema sta lahko pomembna motivacija za raziskovalce, da delajo še bolj vneto, bolj zavzeto. Odlični pogoji pa odpirajo tudi možnosti za sodelovanje z drugimi institucijami.«
Investicija je skupaj z opremo obsegala okoli 36 milijonov evrov, 80 odstotkov je bilo kohezijskih sredstev. Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je bil Kolektor Construction. Vrednost izvedenih gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je bila 19 milijonov evrov, so pojasnili pri izvajalcu.
Edinstvena referenca za izvajalca
»Vsak projekt, ki ga izvajamo v skupini Kolektor Construction, je na svoj način zahteven. Tudi izgradnja novega Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo ni bila izjema, saj smo z gradnjo združevali prostore različnih tipov, od čistih prostorov, laboratorijev, do pisarn. Med gradnjo je bila izvedena tudi dvoetapna rušitev obstoječega objekta, ki je omogočala nemoten delovni proces Nacionalnega inštituta za biologijo. Izgradnja objekta za nas predstavlja pomembno izkušnjo in edinstveno referenco, ki danes, ob odprtju in zaključku projekta, predstavlja eno izmed najsodobnejših raziskovalnih infrastruktur v Sloveniji,« so pojasnili v podjetju Kolektor Construction.
Izvajalci so imeli navodilo, da morajo posebno pozornost nameniti temu, da se ne uničuje mokrišč na zahodni strani in japonskih češenj, ki so darilo japonske princese. Ali se je bilo v procesu gradnje temu težko prilagoditi? So bile pri tej gradnji še kakšne druge specifike? »Že pred začetkom gradnje smo se zavedali, da bo gradnja potekala na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, zato smo ob vsakem koraku in fazi gradnje stremeli k skrbnemu in odgovornemu ravnanju z okoljem. S predvidenimi ukrepi za zaščito dreves pa smo v največji meri skrbeli za ohranitev nasada japonskih češenj. Kljub nekaterim začetnim oviram nam je do zaključka projekta to tudi uspelo. Poleg tega so nekatera ključna gradbena dela potekala ravno v času epidemije covida, kar je od nas zahtevalo nove prilagoditve, dodatno pa je na izvedbo projekta vplivala ukrajinska kriza ter posledično višji stroški in otežena dobava potrebnih materialov.« J. T.
