Zmuzljivo iskanje pomenov

Dr. Jernej Mlekuž raziskovanje migracij povezuje z burekom ali kranjsko klobaso, materialno kulturo ali časopisnim papirjem.
Fotografija: Dr. Jernej Mlekuž je doktor znanosti na področju interkulturnih študijev, primerjalnih študij idej in kultur, geograf, etnolog. Je tudi znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU. Foto Igor Lapajne
Odpri galerijo
Dr. Jernej Mlekuž je doktor znanosti na področju interkulturnih študijev, primerjalnih študij idej in kultur, geograf, etnolog. Je tudi znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU. Foto Igor Lapajne

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


To, kar počnem (in kar dandanes počnejo številni družboslovci in humanisti), je veliko bližje nekakšni interpretativni znanosti v iskanju pomenov kot pa eksperimentalni znanosti v iskanju zakonov. Zato veliko humanistov in družboslovcev pri svojem delu uporablja večinoma le pomanjkljive in nezanesljive človeške možgane. No, v zadnjem času se na moji delovni mizi vendarle znajde tudi nekakšen instrument – naočniki.


Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Bom preplonkal kar s spleta, kjer piše, da raziskovanje migracij najraje povezujem z banalnimi vidiki vsakdana: prehrano (na primer burekom ali kranjsko klobaso), materialno kulturo, časopisnim papirjem. Preostalih osemdeset besed prepuščam domišljiji bralk in bralcev.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


V prvem valu, ko sem delal od doma, sem pisal knjigo ABCČĆ migracij. In pisanje je teklo kot po maslu. V drugem valu, ko sem delal od doma in v službi, tega masla ni bilo več, delo se je zatikalo in se še vedno zatika ob vse mogoče težave vsakdana. Z maslom pa je odšla tudi koncentracija. Nemalokrat oziroma veliko prevečkrat mi misel zbezlja na svetovni splet, kjer potem raziskujem na primer vozni red vlakov v Tanzaniji. Sicer pa nimam nobenega razloga za tarnanje, opravljam delo, ki ga imam rad, in če me ne čaka na mizi kup papirologije, odhod na delovišče ni povezan s travmami in drugimi nezaželenimi človeškimi pojavi.
 

Zakaj imate radi znanost?


Ne vem, ali je beseda »rad« najbolj primerna za opis mojega odnosa do znanosti. Ima pa znanost vsaj eno kvaliteto, zaradi katere jo skoraj moraš imeti rad. Če citiram filozofinjo Hannah Arendt: znanost je uresničila tisto, o čemer so ljudje sanjali, in je potrdila, da sanjam ni treba ostati fantazija.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Ko človeško bitje sliši besedo migracija ali migrant, najbrž najprej pomisli na objokane obraze svojcev, razbite družine, potoke solz, ki tečejo po trdi in neprijazni pokrajini tujine, iz domovine bežeče možgane, amputirane ude naroda, narodne rakave rane in podobne neljube pojave, ki se jih človečnjaki otepajo kot Pepelka mozoljev.



Mogoče bo kakšno človeško bitje, ki bo prebralo mojo zadnjo knjigo, ob besedi migracija in migrant vendarle najprej pomislilo na Einsteina, Dončića ali arabske številke. In si tako vsaj za nekaj sicer minljivih enot časa prikrajšalo stik z neljubimi pojavi človeške vrste.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Nobenega padajočega jabolka, razsvetljenja ali velikega poka ni bilo. Zgodilo se je, kot se zgodi večina stvari v življenju – se zgodijo.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Veliko bolj kot v znanosti uživam na rečnih brzicah. Sledijo turna smuka, spusti z gorskim kolesom in podobne reči, ki možganom večinoma ne dovolijo, da bi jih okupirala vprašanja bivanja, smisla, pomena in podobnih človeških tegob.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Radovednost, vztrajnost, kritičnost, prizemljenost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Spoznanje, da (že nekaj časa) nismo več najpametnejša bitja na planetu. Večino odločitev, ki smo jih v zgodovini prepuščali zgolj našim možganom, bodo ali so že prevzele pametne naprave oziroma računalniški algoritmi.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Itak.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Konservativni del stave: učinkovite sončne celice. Rizični del stave: fuzija oziroma jedrsko zlivanje.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Hm, z Leonardom da Vincijem.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Uživam v tako imenovani poljudni znanosti, čeprav večinoma zaradi dobro znanih težav s časom ostajam večinoma pri družboslovju in humanistiki. Odličen pripovedovalec velikih zgodb zgodovine in sodobnega sveta v napetem slogu je Yuval Noah Harari. Resnejši in bolj dosleden je Jared Diamond, predvsem izstopa njegova knjiga Puške, bacili in jeklo, tudi zato, ker zagovarja v sodobni znanosti nepopularno tezo, da so civilizacije ukoreninjene v živalstvo, rastlinstvo, klimatske ter geološke in geografske razmere območja, na katerem živijo, ter da so sedanje razlike med različnimi civilizacijami odraz precej različnih izhodiščnih razmer v pradavnini.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Zaključil bom z nekakšno osrednjo idejo moje zadnje knjige o migracijah. Na migracije gledamo kot na nekaj obstranskega, nepomembnega v človeški zgodovini. Ne zavedamo se, da so bile migracije gibalo človeškega razvoja oziroma nujni pogoj zanj. Če se prvi migrant ne bi odpravil na dolgo in neznano pot, bi še vedno bežali pred levi. Tako ne bi nikoli slišali Devete simfonije, se igrali s pokemoni in se jezili na gin tonik brez ledu.

Preberite še:

Komentarji: