V nadaljevanju preberite:

Težko bi našli slovenskega znanstvenika, ki se je preizkusil na toliko delovnih področjih, kot se je v minulega pol stoletja doktor kemijskih znanosti prof. Radovan Stanislav Pejovnik. Univerzitetni profesor, raziskovalec, akademik, ambasador znanosti, direktor inštituta, rektor, državni sekretar in še marsikaj. Trenutno državni svetnik na področju raziskovalnih dejavnosti in v tej vlogi zelo primeren sogovornik o aktualnih temah slovenske znanosti.

»Najkrajša ocena je, da naši znanosti ne gre dobro. Znanost je edino področje v Sloveniji, ki je danes bistveno slabše financirano kot pred desetimi leti. Vsa druga so se vsaj približno vrnila na obseg financiranja pred krizo, ki je po letu 2008 prizadela državo. Takrat je znanost že dosegla obseg financiranja v višini 0,8 odstotka BDP ali celo malo več, nato pa se je financiranje po krizi leta 2008 prepolovilo. Ko smo predlanskim dobili zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva tudi povečanje financiranja, se je to povečanje začelo z omenjenim polovičnim zmanjšanjem, zato je še vedno pod pol odstotka BDP. Zatrjevanje, da v Sloveniji občutno povečujemo sredstva za znanost in da v tem celo presegamo naše sosede, je preprosto neresnično. Resnica je, da prepočasi lovimo zaostanek in da je naša znanost še vedno močno podfinancirana.«