Kakšno kolesarsko leto nas čaka
Pred vsakim začetkom tekmovalne sezone v cestnem kolesarstvu na najvišji ravni WT (World Tour), rečemo, da je pred nami verjetno najbolj zanimiva sezona do sedaj. In potem to skoraj vedno drži. Vsaka sezona je boljša in boljša, če gledamo s tretjim očesom, za nekoga pač slabša, ker ni dosegel želenih ciljev.
Sezona 2023 bo za nas najprej zanimiva zato, da se bomo prepričali, ali je Rogličevo okrevanje po operaciji rame bilo uspešno in ali se bo vrnil na ceste stare slave. Enako nas zelo zanima, ali je bil Pogačarjev spodrsljaj na letošnjem Touru le zaradi spleta slabih okoliščin ali pa se bo moral sprijazniti, da sta dve zmagi na francoski pentlji čisto dovolj. Spomnimo se sezon 1983/84, ko je prav tako v rosnih letih dvakrat zapored slavil Parižan Laurent Fignon.
In potem nikoli več, čeprav je bil velikokrat blizu, enkrat celo, leta 1989, samo 8 sekund prepočasen. Spomnimo se tudi Grega Lemonda, ki je po tragičnem dogodku, ko ga je na lovu stric obstrelil s šibrovko, moral na vrsto operacij in na koncu je z nekaj svinca v telesu spet prišel na Tour in zmagal, ne enkrat, dvakrat in postal še svetovni prvak in … Ampak, današnji poklici kolesarji pravijo, da je to bilo včasih, da je danes to nemogoče.
Kdo lahko premaga Pogačarja in Rogliča
Kolesarji, ki silijo v ospredje, so zelo mladi. Ampak to niti ni taka novica, tudi v preteklosti so se nekateri kolesarji pojavili zelo zgodaj, zmagovali in potem zelo zgodaj tudi zaključili z zmagovalnim pohodom ali celo kariero. Sezona, ki je pred nami, bo najbolj zanimiva zaradi Belgijca Remca Evenepoela in Španca Juana Ayusa. Oba sta prihodnost kolesarstva, pravimo, oba bosta močno, tako kot že dolgo nihče, zaznamovala desetletje ali več. Vse kaže, da bo temu tako, ne gre za ugibanja. Oba sta v sezoni, ki se danes zaključuje, dokazala, da je naslednji korak, korak, obrat pedalOV, do nepremagljivosti, večne slave. Ne gre za pretiravanje, gre za analiziranje njunih dosežkov in njunih sposobnosti. Oba sta ustvarjena za tritedenske dirke in še bolj za enodnevne in za kronometre še posebej, in še bi lahko našteval.
Tekmeci so tudi lačni zmag
In ravno zato bo prihajajoča sezona zagotovo najbolj zanimiva do sedaj. Evenepoel bo šel in bo zmagal na dirki po Italiji, Pogačar bo šel na dirko po Franciji in bo skušal rumeno majico prevzeti Jonasu Vingegaardu. Juan Ayuso bo vso moč usmeril na Vuelto, dirko po Španiji. Ga bo tam čakal rojak Enric Mas? Kdo lahko tem štirim prekriža računico? Roglič na Giru, Britanec Tom Pidcock na Touru, mogoče pa Britanec Tao Geoghegan Hart, ali letošnji zmagovalec Gira Jai Hindley ali pa povratnik po tragičnem padcu na treningu, Kolumbijec Egan Bernal?
Na enodnevnih dirkah, klasikah je favoritov veliko več. Prvi v vrsti je Belgijec Remco Evenepoel, takoj za njim pa rojak Wout van Aert. Kdo ju letos sploh lahko premaga na spomenikih? Pogačar? Roglič? Upajmo. Vzhajajoča zvezda svetovnega kolesarstva Eritrejec Biniam Girmay ima take zimske teste, ki pričajo, da ima še ogromno rezerve v svoji pripravi. To veliko pove. Izjavil je, da je šele sedaj postal lačen zmag, šele zdaj, ko je videl, da lahko zmaga. Lačen je tudi še vedno Ekvadorec Richard Carapaz, zmag se še ni nasitil nepredvidljivi Španec Mikel Landa.
Slovenci ostajajo med najboljšimi
Lačen zmag je tudi še vedno Matej Mohorič, ki je letošnjo sezono začel odlično, nadaljeval pa daleč od pričakovanj. Luka Mezgec ostaja v istem moštvu, le ime sponzorja so zamenjali. Še vedno bo oproda Avstralcu Michaelu Matthewsu. Jan Polanc ima težave z boleznijo, v letošnji sezoni je bil drugi po številu štartov med vsemi v WT in posledice so tu. Domen Novak je zapustil bahrajnovce in se preselil v UAE, k Pogačarju in Polancu. Jan Tratnik je tudi zapustil bahrajnovce in se pridružil jumbovcem z Rogličem na čelu. Mladi Matevž Govekar ostaja v Bahrainu, ekipi, ki se ji je letos pridružil.
