Miti in resnice o prehladu in gripi
V današnjem času je koronavirus glavni igralec našega vsakdana. Na bivša glavna igralca smo skoraj pozabili; je sploh kdo še prehlajen ali pa ima navadno gripo?
Gripa in prehlad sta vseskozi prišla skoraj istočasno, v istem obdobju, najpogosteje pozno jeseni, na začetku zime. Ljubkovalno jima pravimo sezonski obolenji. Simptomi niso enaki, ampak ko smo prehlajeni, se večkrat vprašamo, ali smo na vrsti za gripo? Če si zastavimo tako vprašanje, potem smo verjetno že tako močno prehlajeni, da smo prepričani, da imamo gripo.
Ampak, mitov in resnic o prehladu in gripi je kar nekaj. Pomagali so nam jih razbiti na Krkini spletni strani, kjer mrgoli koristnih besedil na temo zdravja. Seveda, saj je njihovo poslanstvo pomagati nam z njihovimi zdravili. Preventiva je boljša od kurative, kajne?
Zaradi mraza zbolimo. Ne drži.
Mraz ne povzroča prehlada. Če kdo čisto sam zmrzuje na Arktiki, verjetno ne bo zbolel, ker ni izpostavljen virusom in bakterijam. Če pa nas zebe, lahko to oslabi imunski sistem, tako da smo potem dovzetnejši za okužbo.
Treba se je dobro preznojiti. Ne drži.
Virusi se z izločanjem znoja ali drugim pregrevanjem ne bodo izločili, tudi simptomi ne bodo izginili.
Zdravil ni treba jemati, saj bo prehlad sam minil. Ne drži.
Če močno kašljamo in nam teče iz nosu, je smiselno poseči po zdravilu, ki lajša simptome, in zmanjšuje nevarnost, da bomo okužili ljudi v svoji okolici.
Iz nahoda se lahko hitro razvije gripa. Ne drži.
Veliko ljudi še vedno verjame, da sta prehlad in gripa eno in isto. Prehlad se nikoli ne more razviti v gripo, ker gre za dve popolnoma različni bolezni, ki ju povzročajo popolnoma različni virusi. Lahko pa prehlad oslabi telo in se potem lažje okužimo še z virusom gripe.
Antibiotiki pomagajo. Ne drži.
Antibiotiki pomagajo le pri bakterijskih okužbah. Prehlad večinoma povzročajo virusi, zato so antibiotiki brez moči. Njihova uporaba je smiselna pri zapletih, ko pride do bakterijske okužbe.
Savna blaži prehlad. Ne drži.
Savnanje je priporočljiva preventiva, a le za zdrave ljudi. Če smo že prehlajeni, bomo z izpostavljanjem vročini še oslabili imunski sistem. Enako velja za polivanje s hladno vodo – primerno je le za zdravo telo.
Vročino je vedno treba znižati. Ne drži.
Vročina je zdrava obrambna reakcija telesa na okužbe. Če prekmalu posežemo po zdravilih, ki znižujejo vročino, bomo telesu vzeli možnost, da bi se bolezni postavilo v bran z lastnimi močmi. Vročino znižujemo, ko je višja od 38 ºC.
Rekreacija ne škoduje. Gibanje pomaga premagati prehlad. Ne drži.
Če smo bolni, moramo počivati. Telesni napor lahko privede do resnih obolenj (npr. do bronhitisa ali pljučnice), poleg tega se lahko razvijejo kronične težave z dihali.
Zanimivo o prehladu in gripi
• Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.
• V življenju povprečno prebolimo 200 prehladov.
• Stres poveča možnosti za nastanek prehlada in gripe, saj zmanjša splošno telesno odpornost.
• Pri kadilcih sta poteka prehlada in gripe hujša.
• V Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot 60.000 ljudi (velja za obdobje pred pojavom koronavirusa). Epidemija gripe je zajela tudi že več kot 200.000 ljudi.
• Gripa ni bolezen sodobnega sveta. Hipokrat je epidemijo gripe opisal že leta 412 pr. n. š.
• Virus gripe poškoduje sluznico dihal in bakterijam omogoči prodor v pljučno tkivo, zato se kot zaplet gripe lahko razvije bakterijska pljučnica.
• Gripa je resno obolenje, ki ga ne smemo podcenjevati. Zaradi množičnosti in možnega težkega poteka, zlasti pri starejših ljudeh, srčnih, pljučnih in drugih kroničnih bolnikih, predstavlja velik zdravstveni in gospodarski problem.
