Nadzorujmo tihega ubijalca

Podatki kažejo, da se več kot polovica Slovencev težave sploh ne zaveda, saj nič ne boli, zato visok krvni tlak spremlja vzdevek tihi ubijalec.
Fotografija: Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom, še posebej če so izmerjene vrednosti zvišane. FOTO: Staš Ivanc
Odpri galerijo
Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom, še posebej če so izmerjene vrednosti zvišane. FOTO: Staš Ivanc

Arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak je kronična bolezen in glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vodilni vzrok smrtnosti v svetu. Glavni krivec za dejstvo, da se število ljudi s hipertenzijo vztrajno povečuje, je hiter tempo življenja.
image_alt
Stres, vadba in imunski sistem

Visok krvni tlak je največkrat posledica nezdravega življenjskega sloga, pomemben dejavnik tveganja pa je tudi starost. Najnovejše epidemiološke raziskave kažejo, da se hipertenzija pri prebivalcih razvitih držav srednje in severne Evrope začne pojavljati že v starosti nad 35 let.

Ker bolezen nima značilnih simptomov, se je večina sploh ne zaveda, dokler ne pride do zapletov. »Visok krvni tlak je gotovo eden od pomembnih dejavnikov tveganja tudi pri nas, saj v povprečju bremeni vsakega drugega Slovenca. Zato je pomembno, da njegove vrednosti redno spremljamo, predvsem s samomeritvami, in ob dolgotrajnejšem zvišanju čim prej ukrepamo. Tako lahko preprečimo hude zaplete, ki jih povzroči nezdravljenje,« opozarjajo na Združenju za arterijsko hipertenzijo.
image_alt
Ženske niso moški

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, ko teče po njih. Pri povečanih telesnih naporih ali pa kadar je človek v stresu, je normalno, da se nekoliko zviša, vendar se pri zdravem posamezniku hitro spet vrne v normalno vrednost. Kadar pa je tlak povečan dalj časa, je to znak, da gre za hipertenzijo.

»O zgornjem (sistoličnem) krvnem tlaku govorimo, ko se srce skrči in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne, dobimo vrednost spodnjega (diastoličnega) krvnega tlaka.

Višina tlaka je odvisna od volumna krvi in od trdote žilne stene. Če je žila slaba, lahko poči. V stenah žil se lahko naredijo tudi pore, tam pa se začnejo tvoriti strdki, ki sprožijo srčno-žilne zaplete, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare očesnega ozadja in napredovanje demence. Priporočena vrednost v ambulanti izmerjenega krvnega tlaka je 130/90 mm Hg, pri vrednostih nad 140/90 mm Hg že začnemo zdraviti.

S starostjo trdota žil narašča, zato so bili včasih prepričani, da pri starejših osebah visokega krvnega tlaka ni treba zdraviti, toda veliko novejših študij je pokazalo, da je z zdravljenjem preživetje tudi pri starostnikih bistveno boljše. Seveda pa je zelo pomembno, kako aktiven je posameznik v starosti. Vsakogar moramo obravnavati posebej,« poudarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja za hipertenzijo je ta kronična bolezen vzrok za približno 9,4 milijona smrti na leto. Statistika kaže, da ima v svetovnem merilu vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let povišan krvni tlak, kar je skoraj dve milijardi ljudi. V Sloveniji ima povišane vrednosti krvnega tlaka skoraj vsak drugi prebivalec, z naraščajočo starostjo se odstotek še poveča, in sicer na kar 70 odstotkov. Posledice, ki jih prinaša hipertenzija, je s sodobnimi zdravili mogoče uspešno preprečiti, zato je zelo pomembno, da poznamo vrednosti svojega krvnega tlaka. Podatki kažejo, da se več kot polovica Slovencev težave
sploh ne zaveda, saj nič ne boli, ne pojavlja se z značilnimi znaki, zato visok krvni tlak spremlja vzdevek tihi ubijalec. Redno merjenje je torej edina možnost, da izvemo za hipertenzijo in preprečimo njene hude posledice.
Ker bolezen nima značilnih simptomov, se je večina sploh ne zaveda, dokler ne pride do zapletov. FOTO: Shutterstock 
Ker bolezen nima značilnih simptomov, se je večina sploh ne zaveda, dokler ne pride do zapletov. FOTO: Shutterstock 

Krvni tlak in preventiva 


Krvni tlak bomo najlažje ohranjali v normalnih vrednostih, če bomo ohranjali zdrav življenjski slog. Ta vključuje redno telesno dejavnost, zmanjšanje stresa, zadostno količino spanja, zmanjšan vnos soli in pravilno prehrano. Pomembna je zdrava prehrana z uživanjem zelenjave, vlaknin, polnozrnatih žit, beljakovin rastlinskega izvora z majhno vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola ter mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob.

Z zmanjšanjem telesne teže se zmanjša tudi krvni tlak, zato je priporočljivo vzdrževati primerno telesno težo. Pri tem pomaga redna telesna dejavnost, pri čemer je za zdravljenje hipertenzije še posebej priporočena redna aerobna vadba. Za normalne vrednosti krvnega tlaka pa bomo veliko naredili tudi z omejenim vnosom alkohola in opustitvijo kajenja, saj je prav kajenje
velik dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Simptomi pri visokem krvnem tlaku so zelo nespecifični, zato večina ljudi sploh ne ve, da ga ima.
  Sistolični krvni tlak (mmHg) Diastolični krvni tlak (mmHg)
Optimalni krvni tlak pod 120  pod 80
Normalni krvni tlak 120-129 80-84
Visoko normalen krvni tlak 130 -139 85 -89
     
Vir: Lek.si
image_alt
Noč je čas za hujšanje: kaj moramo početi v spanju

Krvni tlak si izmerimo vsaj enkrat na leto


Visok krvni tlak lahko ugotavljamo z razmeroma preprostim merjenjem. Najbolje, da ga opravimo v domačem okolju. Tako se izognemo t. i. učinku bele halje, ki pomeni poskok krvnega tlaka ob prisotnosti zdravstvenega osebja, pojavlja pa se kar pri desetih odstotkih ljudi. Pomembno je tudi, da je meritev krvnega tlaka pravilno izvedena, saj le tako dobimo prave vrednosti. Pri meritvah krvnega tlaka doma velja, da so normalne vrednosti sistoličnega krvnega tlaka pod 135 mm Hg in diastoličnega
pod 85 mm Hg.

Postopek pravilnega merjenja krvnega tlaka je: pol ure pred merjenjem ne jejte, ne pijte in ne kadite. Pripravite si pisalo in papir za zapis meritev in vsaj pet minut udobno počivajte. Med meritvijo ne govorite in bodite čim bolj sproščeni. Sedite na stolu, noge naj ne bodo prekrižane. Manšeto merilnika namestite na ustrezno mesto, ne pretesno in ne preohlapno – pod njo naj bo za prst prostora. Manšeta mora biti med meritvijo v višini srca, zato roko naslonite na mizo ali naslonjalo za roko, če sedite v naslanjaču.

Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom, še posebej če so izmerjene vrednosti zvišane. Po vsaki meritvi zapišite vrednost sistoličnega in diastoličnega ter srčnega tlaka, datum in čas meritve ter morebitne posebnosti. Tudi če imamo normalne vrednosti, si je krvni tlak dobro izmeriti vsaj enkrat na leto, svetujejo
zdravniki. Pozorni moramo biti predvsem na mejne vrednosti krvnega tlaka, okoli 140 mm Hg, saj te vodijo v razvoj hipertenzije. Če izmerimo takšno vrednost, moramo tlak spremljati s pogostejšimi kontrolami, na zvišanje opozoriti zdravnika in povprašati po ukrepih.
 

Posledice visokega krvnega tlaka 


Visok krvni tlak ima lahko usodne posledice. Pogosto povzroči bolezni srca ali žil, srčni infarkt, možgansko kap, poškodbe ledvic, včasih je potrebna dializa ali celo presaditev, pri nekaterih ljudeh pa povzroča tudi hude težave z očmi. Dokazano je, da so naštete posledice lahko smrtno nevarne. Že samo malo zvišan krvni tlak pomeni sedemkrat večje tveganje za možgansko
kap. Če pa je tlak precej višji, je tveganje še toliko večje. V ZDA, na primer, vsakih 45 sekund eden od prebivalcev doživi možgansko kap, v Sloveniji ta prizadene približno 4400 ljudi na leto. Zvišan krvni tlak je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ta pa vsako leto ogrozi kar 5000 Slovencev. 

Komentarji: