Otroci s posebnimi potrebami naj bodo čim več v naravi
V Sloveniji ima kar 20 do 25 % vseh otrok posebne potrebe, kar pomeni, da potrebujejo dodatno pomoč pri vzgoji in izobraževanju. Na podlagi odločb se ti otroci nekje od leta 1995 vključujejo v redne predšolske in osnovnošolske programe, kar za slovensko družbo pomeni velik korak naprej. Vendar število teh otrok v zadnjih letih narašča. Za vzgojitelje in učitelje predstavljajo ti otroci svojevrsten izziv, saj pogosto nimajo ustreznih znanj in se morajo znajti sami. Mnogi so ugotovili že sami, da otrokom s posebnimi potrebami pri učenju in razvoju pomembno pomagajo naravna okolja, kar dokazujejo tudi raziskave.
Z namenom, da bi poglobljeno preučili učinke naravnih okolij na te otroke, so se povezali partnerji evropskega Erazmus+ projekta z nazivom Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami. Poleg Slovenije sodelujeta pri projektu še Belgija in Velika Britanija, v partnerstvo pa je vključenih kar šest osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami. Slovensko ekipo sestavljata OŠ Jela Janežiča Škofja Loka in OŠ Ljuba Šercerja Kočevje, poleg njiju pa še Gozdarski inštitut Slovenije in Inštitut za gozdno pedagogiko. Ravnateljica OŠ Ljuba Šercerja Kočevje Jožica Pečnik vstopa v projekt z velikimi pričakovanji: »Sodelovanje v projektu Erasmus+ bo prav gotovo prineslo zanimive rezultate. Skupek praktičnih primerov bo temeljil na uvajanju naravnih okolij v naša učna področja, ki so zelo pomembna za razvoj naših otrok. To pomeni, da bomo šolsko učilnico zamenjali za učilnico v gozdu. Gozd pa imamo pri nas v Kočevju 'pred vrati' in že čaka na nas, da ga čim prej obiščemo!«
Projekt bo potekal preko vzajemnega učenja, izmenjave primerov dobrih praks ter razvoja pedagoških in vseživljenjskih konceptov učenja v naravnih okoljih, še posebej gozdu. Osrednji rezultat projekta bo spletni portal z inovativno zbirko primerov dobrih praks in uporabnih priporočil, ki bo namenjena vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v naravnih okoljih. Poseben poudarek bo na otrocih z motnjami v duševnem razvoju in učnimi težavami. Otrokom, ki obiskujejo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, bo skozi projekt na sproščen in varen način omogočen kontakt z naravo in jim obenem uspešnejši razvoj osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali v življenju.
Naravna okolja so za otroke s posebnimi potrebami ena najbolj primernih okolij za učenje, ki pri teh otrocih najbolj uspešno poteka prav na izkustven način in z uporabo konkretnih materialov. V takšnih okoljih se »filtrirajo« odvečni zunanji dražljaji, ki so lahko pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami posebej moteči. Pri tovrstnem učenju lahko zelo uspešno zasledujemo tako učne kot specialno rehabilitacijske cilje, kar so že pokazale nekatere raziskave. Otroci se namreč bolje učijo in laže usmerjajo svojo pozornost pri učenju v naravi. Ta ugotovitev še posebej velja za vse zgoraj omenjene otroke. Premik otrok iz učilnic v šolah v naravna okolja pomeni velik korak naprej k vključevanju otrok s posebnimi potrebami v naravno in družbeno okolje.
Posamezni učitelji in šole sicer že izvajajo poučevanje na prostem ter poznajo prednosti številnih učnih spodbud, ki so prisotne v naravi. Priporočajo jih ne le za poučevanje različnih učnih predmetov, ampak tudi za izboljšanje splošnih veščin otrok, kot so motorične spretnosti, sodelovanje, ocenjevanje in obvladovanje tveganja, orientacija in ustvarjalnost. To potrjuje tudi Marjeta Šmid, ravnateljica OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke: »Narava je naša največja učiteljica. Poleg tega, da nas hkrati pomirja in spodbuja, je v njej vedno na razpolago neskončno konkretnih pripomočkov in možnosti za izkustveno učenje. V projektu bomo ugotavljali in doživljali prednosti mnogoterih pozitivnih vplivov našega največjega naravnega okolja - gozda - na povečanje vsakovrstnih znanj in na razvoj naših učencev. Verjamemo, da bodo izkušnje in znanje, ki ga bomo v projektu pridobili in delili, koristile tudi drugim šolam in ustanovam, ki že izvajajo podobne vsebine, ali pa jih navdušili za prvi korak za učenje v naravi – gozdu.« Tako v Sloveniji kot v drugih dveh sodelujočih državah namreč še ni na voljo učnih načrtov, didaktičnih gradiv, metod in priporočil za razvoj veščin v naravi, zato se te izvajajo le v manjši meri.
