Poletov potep – Nepozaben vikend v Trubarjevi deželi

Letošnja jesen je rekordna.

V vremenskih statistikah bojda niso še nikoli zabeležili tako tople in sončne pregovorno "polulane" jeseni.

Kar je, nedvoumno pripomoglo tudi pri vzdigovanju srčnega utripa in višanju laktatnega praga vseh nas, k rekreaciji zavezanih prebivalcev dežele na tej strani (zdaj že) zasneženih Alp.

Najlepše dele naše kokoške najdeš naključno. Vsaj pri meni je tako.

Tiste destinacije, ki niso ravno na spisku "priljubljenih" in "oh in sploh" so ponavadi tiste, ki se ti pod "osso Clavicula", na levi strani "Sternuma" najbolj vsedejo v srce. In spomin.

Naključje je hotelo, da me je pot zadnjih dveh novembrskih ponedeljkov zapeljala v osrčje Mišje doline – natančneje v vasico po imenu Rob.

In zdaj verjetno sledi tisto vprašanje: »Ja kje za….se nahaja Mišja dolina?«. A tam domujejo miši?

Le streljaj od ljubljanske kotline, na poti proti deželi suhe robe se nahaja vas Rašica. Saj veste, to je tam, kjer je svoj pečat slovenstvu zapustil gospod Katekizem in Abecedarium Trubar, Primož Trubar.

No, od njegove domačije pot nadaljujete skozi Knej in na prvem križišču zapeljete naravnost, proti vasici Dolščaki. In že ste v Mišji dolini. Ne bojte se, miši ni več toliko kot jih je bilo. Je pa bila ta dolina pravi raj za te male prikupne glodalce. Namreč, kljub temu, da je del doline rahlo močvirnat, so pod obronkih gozda pod Velikim Osolnikom kraljevale njive polne pire, pšenice, lanu, koruze…in še bi lahko našteval. Kar so miške s pridom izrabile za svoj obed.

No brez skrbi, mišk je danes zelo malo, je pa v Robu, vasici, oddaljeni le lučaj od Dolščakov šola in dom krajanov. V teh prostorih je našel svoj prostor Zavod Parnas, katerega poslanstvo je obuditi (no, to so že uspešno naredili) in ohranjati bogato kulturno in etnološko dediščino, ki je te kraje potisnila in na »svitlo dala« v slovenski in tudi širši evropski prostor.

Redkokdaj se zgodi, da lahko peščica zanesenjakov in vaščanov tako dobro in vzorno sodeluje. V zavodu vam predstavijo zgodovino teh  "mišjih" krajev, popeljejo vas do bližnjih kmetij, kjer si lahko v živo ogledate proces predelave žit od začetka do konca. Postrežejo vam s toplim, polnozrnatim kruhom in naučijo izdelati Poprtnik. V tem so v teh krajih najboljši v Sloveniji. Če vam je ljubša pisana beseda, vam z veseljem pokažejo, kako se uspešno zveže knjiga. Ja, so tudi mojstri knjigovezništva. Saj veste, Trubar in to…

Ampak, kar je za nas tudi pomembno, so vzorno opisane in za vse generacije primerne kolesarske poti. Gospod Jože Starič je s pomočjo sodelavcev in gospe Metke Starič izdal knjižico, ki vas popelje po teh, s Trubarjem, miškami in turjaško Rozamundo zaznmovanimi prelepimi dolenjskimi kraji.

V tej knjižici so podrobno opisane poti, ter naravne in etnološke znamenitosti v okolici vasice Rob. Za parkiranje naj vas ne skrbi, tukaj ni modrih con in parkomatov. Ob centru Parnas je res ogromno parkirišče.

Vseeno vam pa dam en nasvet.

Ni važno, kaka bo vaša izbrana kolesarska ali pohodniška tura. Svetujem vam, da si za izlet vzamete cel dan. Preževite ga v teh, verjamem da za večino vas nepoznanih krajih in uživajte v vzorno označenih poteh in lepotah dolenjske pokrajine.

Aja, skorajda bi pozabil. Jaz imam ta privilegij, da sem ponosen lastnik knjižice "S kolesom po vzpetinah okrog Mišje doline".

Za vse , ki jo nimate in da ne boste v ta del kokoške prišli bosi, si oglejte stran Zavoda Parnas na: www.zavod-parnas.org , kjer boste dobili na strokoven in poljuden način opisane vse kolesarske poti okrog Mišje doline ter vse ostale informacije, povezane z dolino, ki je bila v preteklosti zaznamovana z miškami.

Za vse tech-garmin frike imate na razpolago tudi GPS koordinate za vsako pot posebej.

Kot sem napisal, vzorno!

Še enkrat, toplo vam svetujem obisk teh krajev.

Duša in telo vam bosta hvaležna!