Starejši, na noge, v napad
Po 65. letu je gibanje obvezno za vse. Vaditi vsaj 3-krat na teden; skupno od 75 do 150 minut zahtevnejše vadbe in vsaj 300 minut bolj zmerne.
Odpri galerijo
Bazeni so trenutno za rekreativce zaprti, ampak to ne bo še dolgo trajalo. FOTO: Shutterstock
V sedanjih družbenih razmerah bi se starejši tako ali drugače morali postaviti na noge. Njihov glas bi nedvomno prinesel vsaj nekaj pameti in človečnosti v slovenski družbeni prostor.
Vendar, starejši, še vedno vam ostane, da dobesedno, in kolikor zmorete, stojite na svojih nogah ali pa se nanje postavite. Nihče drug se ne bo namesto vas in večina si ne želi životarjenja v odvisnosti od drugih.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je že v prejšnjih priporočilih za telesno dejavnost starostnikom svetovala gibanje, še posebej v primeru funkcionalnih omejitev (slabša pokretnost).
Sedaj jo svetuje VSEM, brez izjeme, po 65. letu. Marsikdo, ki do 65 leta ni bil redno telesno aktiven, se bo verjetno težko motiviral za še dodatno naporno starost. Ker gibanje je pač naporno! Mogoče bodo pomagali naslednji razlogi:
-kronični bolniki, ki so resno telesno dejavni, utrpijo manj zdravstvene škode zaradi bolezni,
-za tiste, ki imajo probleme s funkcionalnim opešanjem (npr. oteženo premikajo), je gibanje edini način, da ne obležijo,
-redna vadba preprečuje padce in z njimi povezane poškodbe,
-vzdrževanje in/ali izboljšanje zdravja kosti
-izboljšano psihično zdravje.
Sedeče vedenje je povezano s pogostejšo obolevnostjo za številnimi raki, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimi obolenji. Že lahna hoja, torej sprehajanje sem-ter- tja je za zdravje boljše kot sedenje.
Za začetek je pomembno, da ne obsedi, torej da se vsaj premakne. Bolj redno in intenzivno, kot zmore, večja bo verjetna korist za zdravje. Ker s starostjo peša telesna zmogljivost, se ni bati, da bo starostnik preveč vadil.
Starostniki naj se lotijo telesne dejavnosti, ki vsebuje elemente vadbe moči in ravnotežja. Vadba je lahko tudi zelo intenzivna, na primer zelo živahno plesanje.
Vadijo naj vsaj 3-krat na teden; skupno od 75 do 150 minut zahtevnejše vadbe in vsaj 300 minut bolj zmerne.
Izboljšanje telesne zmogljivosti in funkcionalnosti bo v prvi vrsti zmanjšalo število padcev.
Ko starostniku zmanjka motiva ali pa se mu ne da, naj takoj pomisli na vse ure in dneve, ki si jih bo zaslužil v potu obraza.
Prav tako naj se tisti, za katere je tudi priporočeni obseg tedenske vadbe misija nemogoče, zadovoljijo z vsem, kar zmorejo. Malo je bolje kot nič. Več kot malo pa je že zmerna količina tedenske telesne dejavnosti, to je dragoceno pri vseh, ki so predvsem kronični bolniki ali tisti, ki so obnemogli po različnih bolezenskih stanjih. Zadnjih je v Sloveniji veliko, COVID-19 se je močno zarezal v zdravje starostnikov.
Starostnik se mora, tako kot vrhunski športnik, držati rekla, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Primerna prehrana in čim manj prehranskih dopolnil jim bosta omogočila tudi vzdrževanje zdrave telesne mase. Tam, kjer presnovni učinki mišičja pri vadbi, obvladujejo presnovne učinke maščevja, ima posameznik enostavno več možnosti za bolj kakovostno življenje.
Poleg reka, da prazen žakelj ne stoji pokonci, se je treba zavedati tudi, da za večino ljudi Sahara ni prijazna za življenje. Zato je pri starostnikih pomembno, da pijejo za naprej - in le redko za nazaj.
Dehidracija je skregana z ugodnimi zdravstvenimi učinki vadbe v starosti, zato ji vedno dajmo ustrezno mesto na starostnikovem jedilniku.
Vendar, starejši, še vedno vam ostane, da dobesedno, in kolikor zmorete, stojite na svojih nogah ali pa se nanje postavite. Nihče drug se ne bo namesto vas in večina si ne želi životarjenja v odvisnosti od drugih.
Prenovljena priporočila Svetovne Zdravstvene Organizacije za telesno dejavnost
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je že v prejšnjih priporočilih za telesno dejavnost starostnikom svetovala gibanje, še posebej v primeru funkcionalnih omejitev (slabša pokretnost).
Sedaj jo svetuje VSEM, brez izjeme, po 65. letu. Marsikdo, ki do 65 leta ni bil redno telesno aktiven, se bo verjetno težko motiviral za še dodatno naporno starost. Ker gibanje je pač naporno! Mogoče bodo pomagali naslednji razlogi:
-kronični bolniki, ki so resno telesno dejavni, utrpijo manj zdravstvene škode zaradi bolezni,
-za tiste, ki imajo probleme s funkcionalnim opešanjem (npr. oteženo premikajo), je gibanje edini način, da ne obležijo,
-redna vadba preprečuje padce in z njimi povezane poškodbe,
-vzdrževanje in/ali izboljšanje zdravja kosti
-izboljšano psihično zdravje.
Sedeče vedenje je povezano s pogostejšo obolevnostjo za številnimi raki, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimi obolenji. Že lahna hoja, torej sprehajanje sem-ter- tja je za zdravje boljše kot sedenje.
Poleg reka, da prazen žakelj ne stoji pokonci, se je treba zavedati tudi, da za večino ljudi Sahara ni prijazna za življenje. FOTO: Shutterstock
Kaj naj počne starostnik?
Za začetek je pomembno, da ne obsedi, torej da se vsaj premakne. Bolj redno in intenzivno, kot zmore, večja bo verjetna korist za zdravje. Ker s starostjo peša telesna zmogljivost, se ni bati, da bo starostnik preveč vadil.
Starostniki naj se lotijo telesne dejavnosti, ki vsebuje elemente vadbe moči in ravnotežja. Vadba je lahko tudi zelo intenzivna, na primer zelo živahno plesanje.
Vadijo naj vsaj 3-krat na teden; skupno od 75 do 150 minut zahtevnejše vadbe in vsaj 300 minut bolj zmerne.
Izboljšanje telesne zmogljivosti in funkcionalnosti bo v prvi vrsti zmanjšalo število padcev.
Ko starostniku zmanjka motiva ali pa se mu ne da, naj takoj pomisli na vse ure in dneve, ki si jih bo zaslužil v potu obraza.
Prav tako naj se tisti, za katere je tudi priporočeni obseg tedenske vadbe misija nemogoče, zadovoljijo z vsem, kar zmorejo. Malo je bolje kot nič. Več kot malo pa je že zmerna količina tedenske telesne dejavnosti, to je dragoceno pri vseh, ki so predvsem kronični bolniki ali tisti, ki so obnemogli po različnih bolezenskih stanjih. Zadnjih je v Sloveniji veliko, COVID-19 se je močno zarezal v zdravje starostnikov.
Ne vaditi na prazno
Starostnik se mora, tako kot vrhunski športnik, držati rekla, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Primerna prehrana in čim manj prehranskih dopolnil jim bosta omogočila tudi vzdrževanje zdrave telesne mase. Tam, kjer presnovni učinki mišičja pri vadbi, obvladujejo presnovne učinke maščevja, ima posameznik enostavno več možnosti za bolj kakovostno življenje.
Poleg reka, da prazen žakelj ne stoji pokonci, se je treba zavedati tudi, da za večino ljudi Sahara ni prijazna za življenje. Zato je pri starostnikih pomembno, da pijejo za naprej - in le redko za nazaj.
Dehidracija je skregana z ugodnimi zdravstvenimi učinki vadbe v starosti, zato ji vedno dajmo ustrezno mesto na starostnikovem jedilniku.
