Tek s štirinožnim prijateljem

Tek s priljubljenim hišnim ljubljenčkom je koristen za oba sodelujoča. Psi so lahko izvrstni tekaški spremljevalci, saj nas motivirajo, vlijejo nekaj svežine v  tekaško rutino, tek naredijo bolj zabaven, lastnika in žival pa še bolj povežejo. Če drugega ne, nas bo ob malce slabšem vremenu ali lenobi migajoči rep v navdušenem pričakovanju hitreje prepričal, da si bomo le obuli copate in se odpravili premagat vsaj kak kilometer.

Gibanje pa je seveda koristno tudi za psa. Po podatkih Združenja za preprečitev debelosti ljubljenčkov je kar 53 odstotkov psov pretežkih, kar povzroča številne zdravstvene tegobe in pa tudi prezgodnjo smrt – tja do dveh let in pol prekmalu. Strokovnjaki pravijo tudi, da premalo gibanja vpliva na njihovo osebnost, veliko vedenjskih težav namreč izhaja iz dejstva, da so psi premalo fizično aktivni. Tako kot ljudje tudi živali potrebujejo uravnoteženo prehrano in veliko gibanja, da bi imeli daljše in bolj zdravo življenje, le da smo za potek njihovega vsakdana v največji meri odgovorni prav lastniki. Zato naredimo nekaj dobrega zase in za psa, ter poskusimo skupni tek. Pred tem pa si preberite še nekaj pomembnih navodil in nasvetov.

ni podpisa

Najprej na pregled in posvet

Če želimo v življenje našega najboljšega štirinožnega prijatelja uvesti reden tek, sploh če do sedaj pes ni bil pretiran gibalec in se je bolj kot ne zadrževal v hiši, se je pred tem dobro posvetovati z veterinarjem. Dobro je, da specialist opravi biomehanični test, sploh če se mislite zelo resno lotiti novega izziva. Veterinar prav tako ve za že obstoječa ali premagana bolezenska stanja in druge telesne posebnosti, ki jih je potrebno upoštevati, če želimo ustvariti kosmatinskega atleta. Tako kot skrbimo za svoje telo in upoštevamo zgodovino zvitih gležnjev, obrabljenih kolen in nategnjenih mišic, tako moramo skrbeti tudi za psa. Obisk veterinarja je torej prva kljukica na sezamu.

Starost je pomembna

Psi naj ne bi tekli, dokler se njihova rast ne ustavi. To pomeni, da bo treba počakati, da bo kužek star vsaj leto ali dve, odvisno od pasme. Po drugi strani pa bo treba tempo upočasniti pri starejših psih. Starajo se namreč hitreje kot ljudje, eno leto pasjega življenja predstavlja sedem do deset let človeškega življenja. Od petega ali šestega leta dalje moramo torej biti pozorni na staranje našega ljubljenčka, saj je že obdobje enega leta lahko razlika med navdušenim poskakujočim kolegom in takšnim z bolečinami v hrbtu in artritisom. Upoštevajmo torej starost in upočasnimo tempo, skrajšajmo razdaljo ali pa postopoma presedlajmo na hitro hojo.

Razmislek o pasmi

Nekatere pasme so rojeni tekači, spet druge niti ne. Če se torej odločamo za novega hišnega ljubljenčka in vemo, da bi ga radi vključili v naš trening, nujno izberemo pasmo, ki je za to primerna. Veliko psov z bolj potlačenimi smrčki (buldogi, mopsi …), ima težave z dihanjem, zato niso primerni za resno atletsko udejstvovanje. Pozorni moramo biti tudi pri psih z dolgimi hrbti in kratkimi nogami, saj imajo ti pogosto težave s bolečinami v hrbtu. Odlični tekači so na primer bokserji, dobro se bodo odrezali tudi številni srednje veliki do veliki psi kot so borderski ovčarji, nekateri terierji , weimaranerji, nemški pointerji … A to ne pomeni, da je pasma lahko izgovor za vadbo. Vsak pes potrebuje gibanje, le prilagoditi ga je treba.

Najprej se vedno ogrejemo

Tako kot svoje telo, moramo ogreti in na tek pripraviti tudi psa. Deset minut živahne hoje in kaka igra pred začetkom, ter pet do deset minut umiritvene hoje po koncu teka je že nekaj. Poskusimo mu ogreti in raztegniti mišice, za moč in ne le kardio vadbo pa lahko uporabimo počasno hojo po globokem snegu ali pesku ter počasno kontrolirano hojo v hrib.

Grajenje vzdržljivosti

Če se pes šele spoznava s tekom začnite s petimi minutami in ne več kot petnajstimi minutami. Ljudje zmotno mislimo, da so psi rojeni fit, a se morajo njihova telesa prav tako kot naša prilagoditi na vadbo. Po tednu rednega treninga (5–15 minut) dodajte še pet do deset minut. Če ima pes po dvajsetih minutah teka še veliko energije in ne pojenja v hitrosti, lahko varno nadaljujete, sicer pa je čas, da začnete s hojo in se odpravite proti domu.

ni podpisa

Pozorno med tekom in po njem

Psi ne morejo povedati, da so utrujeni ali da jih kaj boli, zato moramo biti mi toliko bolj pozorni. Prav tako se lahko zgodi, da bodo šli prek vseh meja in se ne bodo ustavili na točki, kjer ne zmorejo več. Veliko ljudi ima tako težave s prepoznavanjem znakov, ki nam povejo, da se pes muči. Spremljati moramo njegov tempo teka, pozicijo repa, dihanje in korak. Najpomembnejši in najenostavnejši pokazatelj je tempo. Pes mora teči ob vas ali pred vami, takoj ko začne zaostajati, je čas da se ustavite. Če je rep spuščen ali dihanje glasnejše, je to znak, da se preveč ženejo. Težko sopihanje naznanja, da je njihov srčni utrip previsok. Če se pes začne peniti okoli gobčka, se takoj ustavite, mu dajte vodo in ga ohladite.

Pozorni moramo biti tudi na tačke, posebno zaradi različnih tekaških podlag (pozorno v gozdu, pa tudi na makadamu – preglejte psa za morebitne poškodbe). Ljudje smo obuti, zato nas malce bolj vroč pločnik ne bo zmotil, za psa pa je to lahko boleče. Vlažnost je še posebej težka za pse, saj nimajo znojnih žlez. Vroči, vlažni dnevi so zato zanje izredno naporni.

Najpogostejše težave pri tekaških psih so problemi s hrbtom in natrganje ligamenta. Opazujmo, če psiček morda šepa ali pa se v stoječi poziciji nagiba na eno stran. Spremljajmo tudi spremembe v vedenju, ki lahko naznanjajo, da je nekaj narobe.

Dobra hrana za dober tek

Proteini so glavni za psa, potrebujejo pa tudi več antioksidantov. Strokovnjaki, ki zagovarjajo, da psa hranite s pravo hrano (torej ne samo s posebej pripravljenimi obroki in briketi) svetujejo na primer sladek krompir in kuhan brokoli v kombinaciji s piščancem, ribami in drugimi proteini. Po hranjenju počakajte vsaj uro, preden se odpravite na teč. Prav tako naj se tik pred tekom ne nalijejo z vodo. Vodo psu ponudite vsakih 15 do 20 minut teka, ne dajajte pa jih športnih napitkov ali gelov.