Zaposleni v socialni in zdravstveni negi so razočarani nad novimi plačami

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) in izvajalci storitev za starejše opozarjajo, da reforma plačnega sistema v javnem sektorju ne prinaša ustreznih rešitev za delavke in delavce na področju dolgotrajne oskrbe, saj bo večina z obročnim izplačevanjem dviga plač višjo plačo v polnem znesku prejela šele konec leta 2026. Poleg tega so zaradi prenehanja izplačevanja dodatka PVP, ki so ga v višini 150 evrov na mesec prejemali v letih 2023 in lani, nekateri ugotovili, da se jim plača ni povišala, kot je bilo napovedano, so opozorili v Srebrni niti.

V Susu so ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) v pismu konec lanskega leta predlagali sprejetje interventnega zakona, ki bi zaposlenim na področju dolgotrajne oskrbe (DO) takoj zagotovil ustrezno plačilo na podlagi predlogov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS); predlagali so povišanje plače za delo v popoldanskem, nočnem, nedeljskem in prazničnem času, za nadurno delo, dodatke za deficitarnost in druge. Drugače, so opozorili, bo sistem dolgotrajne oskrbe in domskega varstva starejših kolapsiral.

Dodatek za neposredno delo z uporabniki

»Takrat so se vsa tri pristojna ministrstva, za solidarno prihodnost, za delo in za zdravje, zavezala, da bodo v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je bila sprejeta po uveljavitvi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, sprejeli nov sklep, s katerim bodo določili zavode in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek za neposredno delo z uporabniki, ter se pri tem uskladili z reprezentativnimi sindikati,« je povedala Francka Ćetković, predsednica Susa. Toda to se očitno ni zgodilo. »V poznejših razpravah nam je bilo tudi očitano, da je bilo naše pismo nekorektno, saj so se vendar sindikati pogodili za ustreznejše plače na področju dolgotrajne oskrbe,« je še dejala Ćetkovićeva.

Na MSP ugotavljajo, da v domovih za starejše primanjkuje približno 800 zaposlenih. Podatkov, koliko kadra primanjkuje za dolgotrajno oskrbo na domu, ki jo bodo začeli izvajati 1. julija, pa nimajo; poudarjajo pa, da je pri tem treba ločiti med obstoječo storitvijo pomoči družini na domu in novo storitvijo dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo uveljavljena postopoma.

Domovi za starejše (DSO) in tudi drugi izvajalci pomoči na domu opozarjajo na pomanjkanje osebja tako za pomoč na domu kot tudi v DSO, saj ni prijav na razpise. Prav tako menijo, da ukrepi, ki jih vsebuje zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK), ne bodo rešili kadrovske krize, sploh ne takoj. Vsi skupaj pa že dolgo opozarjajo, da je nujno sprejetje posodobljenih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege, oskrbe in rehabilitacije v ustanovah in na domu ter njihovo postopno uveljavljanje.

Srebrna nit: Ogrožena je kakovost oskrbe

Tudi v društvu za dostojno starost Srebrna nit predlagajo, da se za premagovanje pomanjkanja kadra nemudoma uvede poseben vladni ukrep, ki bi del sredstev iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, uveden bo s 1. julijem letos, namenil začasnemu takojšnjemu izboljšanju plač izvajalcev dolgotrajne oskrbe. »Zanimanje za zaposlovanje v domovih za starejše je lani doseglo rekordno nizko raven in se še zmanjšuje. Glavni vzroki so slabe delovne razmere in izjemno nizko plačilo. Razmere ostajajo zelo kritične, pomanjkanje kadra pa neposredno ogroža dostopnost in kakovost oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva,« pravijo v Srebrni niti.

Ključni zahtevi Srebrne niti sta, da bi morale biti osnovne plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi vsaj 20 odstotkov višje kot na primerljivih delovnih mestih, nujno pa je treba sprejeti kadrovske normative, da bi bila delovna mesta privlačnejša in konkurenčna. In to takoj. »Razmere so izredne. Ne pozabimo, da imamo v ustavi zapisano, da je Slovenija socialna država,« je poudarila Irena Žagar, predsednica Srebrne niti.

Na vprašanje, ali razmišljajo o takšnem interventnem zakonu s predlaganimi spodbudami, ki bi privabil ljudi v zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi, so na MSP odgovorili: »Reforma plačnega sistema v javnem sektorju se uveljavlja postopoma, s ciljem zagotavljanja dolgoročne stabilnosti plačnega sistema. Na ministrstvu nenehno preučujemo možnosti udejanjanja pobud civilne družbe in si prizadevamo, da bi bili zaposleni ustrezno ovrednoteni. S tem bomo zagotovili, da bo tudi oskrba ostala na visoki kakovostni ravni.«

Ministrstvo: Storitve bodo prilagojene potrebam

Ministrstvo smo vprašali, kako bodo reševali pomanjkanje kadra, glede na to, da se bo od 1. julija nadaljevalo uresničevanje pravic upravičencev po zakonu o dolgotrajni oskrbi; to so dolgotrajna oskrba na domu, pri čemer nekateri domovi za starejše, ki zdaj izvajajo pomoč družinam na domu, to storitev ukinjajo, ker jim primanjkuje kadra, e-oskrba ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Z decembrom pa se bo poleg tega nadaljevala še dolgotrajna oskrba v domovih za starejše, skupaj s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ter pravica do nadomestne oskrbe, namenjene uporabnikom, ki so se odločili za družinskega člana za oskrbovalca.

Osnovne plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi bi morale biti vsaj petino višje kot na primerljivih delovnih mestih, menijo v Srebrni niti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na ministrstvu, ki ga vodi Simon Maljevac, so odgovorili, da bodo dolgotrajno oskrbo vpeljevali postopoma, tako v institucionalnem okolju kot na domu, pri čemer bosta zaposlovanje in izvajanje storitev predvsem prilagojeni dejanskim potrebam. Pri tem pa bodo spremljali učinkovitost implementacije in se prilagajali glede na zaznane izzive.

Pravijo, da Slovenija za dolgotrajno oskrbo trenutno namenja 1,45 odstotka BDP. Ob polni vzpostavitvi sistemskega in proračunskega financiranja bo ta vrednost narasla na 1,75 odstotka BDP, kar bo omogočilo bolj celovito in trajnostno financiranje storitev dolgotrajne oskrbe. »Pri opredelitvi višine izdatkov za sistem dolgotrajne oskrbe, tako za obstoječi kot prihodnji, gre za kompleksne izračune, ki vključujejo razmerja med javnimi in zasebnimi izdatki za namestitev in prehrano v institucionalnem varstvu, patronažno varstvo, paliativno oskrbo, denarne prejemke in storitve za otroke do 18 let, število uporabnikov, upravne stroške sistema, izdatke za namestitev in prehrano v institucionalnem varstvu, doplačila za pomoč družini na domu, doplačila za stanovanjske skupine itn. 

Na MSP so še dejali, da standarde in normative na področju socialnega varstva, ki je v njihovi pristojnosti, že prenovili, ustrezni pravilnik je bil sprejet in se po načrtih uveljavlja postopoma od leta 2023: »Nadaljnje izboljšave in prilagoditve bomo izvajali skladno s potrebami sistema in uporabnikov dolgotrajne oskrbe.« Ne komentirajo pa, kako poteka proces posodabljanja standardov in normativov v zdravstveni negi, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje.

Ogorčeni nad razpravami, ali je prispevek za DO res potreben

V razpravah o spremljanju izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi žal prevladujejo razprave o tem, ali je res potreben prispevek za dolgotrajno oskrbo, češ, da tako ne bo kapacitet ne kadrovskih, ne drugih za izvajanje zakona oziroma zagotavljanja pravic, pravi Francka Ćetković: »Starejši, upokojenke in upokojenci, upravičeno pričakujemo, da bi si vsi deležniki prizadevali, da po desetletjih čakanja na zakon, čakanja na pravice na področju dolgotrajne oskrbe, za ustvarjanje za to potrebnih pogojev, tako materialnih, kadrovskih, finančnih, ne pa, da predlagajo ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo.«

Tudi v Srebrni niti opozarjajo, da dolgotrajno oskrbo potrebujemo takoj, in to za vse od 18. leta dalje, ki jo potrebujejo, torej ni namenjena le starejšim. »Ne dovolimo, da se uvajanje novega socialnega stebra za dolgotrajno oskrbo premakne v naslednja leta ali celo ukine, kot je bilo v zadnjem času zaslediti iz medijev. Zagovorniki ukinitve nov prispevek poimenujejo davek, kar je neodgovorno in zavajajoče,« opozarja Irena Žagar.