Dobrodošla uteha za ljubitelje kave

Raziskava, ki je zadnje dni zakrožila po spletu, in sicer da kava ne vpliva na naše srce in ožilje, ne glede na to, ali spijemo 25 skodelic ali eno na dan, je bila dobrodošla uteha za ljubitelje tega črnega napitka in hkrati hvaležna tema za dvomljivce. Postavili smo se na stran drugih in povprašali pri domačih zdravnikih in strokovnjakinji za prehrano, ali se strinjajo z izsledki.

Znanstveniki z londonske univerze kraljice Marije so v raziskavi, v kateri je sodelovalo 8400 Britancev, ugotovili, da si tudi tisti, ki so zaužili večjo količino kave, niso nič bolj ogrozili zdravja kot tisti, ki so spili le skodelico na dan.

Sodelujoče so razdelili v tri skupine: v prvi so spili le eno kavo na dan, v drugi od ene do treh, v zadnji je bila zgornja meja 25 skodelic, a so jih udeleženci v resnici v povprečju spili po pet. Vsi so nato opravili slikanje srca z magnetno resonanco (MRI) in druge preiskave, raziskovalci pa so pri tem upoštevali njihovo starost, spol, težo, ali kadijo in redno uživajo alkohol. Dr. Kenneth King je ob predstavitvi izsledkov dejal, da vzročne povezave sicer ne morejo dokazati, a vse kaže, da kava le ni tako slaba za ožilje, kakor so predvidevale prejšnje analize. V prihodnje bodo podrobneje proučili tiste, ki so spili največ skodelic, je napovedal, vsekakor pa so porušili znano mejo »treh do štirih kav na dan«.


 

Antidepresiv in diuretik

Najprej smo za mnenje pobarali srčnega kirurga Tomislava Klokočovnika. Poudaril je, da kava na ljudi vpliva različno, nekatere zbudi, drugi po popiti skodelici brez težav ležejo k nočnemu počitku, drži pa, da ni škodljiva za srce in ožilje. »Včasih je veljalo prepričanje, da so že tri ali štiri kave na dan preveč, danes vemo, da ne škodujejo. Poleg tega ljudje, ki pijejo kavo, navadno niso depresivni, tudi stopnja samomorilnosti med njimi je bistveno nižja. Kava je torej odličen antidepresiv in še diuretik.«

Navsezadnje pa ima pozitiven socialni in finančni učinek: odlična je za druženje in še najmanj stane, je prednosti naštel Klokočovnik. K temu je najbrž treba dodati, da je sogovornik velik ljubitelj kave in si ne zna predstavljati začetka (delovnega) dneva brez nje. Nikakor pa pri tem ne posplošuje; nekaterim kava škodi, zlasti če jo spijejo na prazen želodec.



To je potrdil specialist gastroenterologije Darko Siuka z ljubljanskega kliničnega centra. Študije resda kažejo, da kava podaljšuje življenje in deluje kot antioksidant, toda pri svojih bolnikih pogosto opaža, da strastni pivci kave ne zajtrkujejo, kava na tešče pa povzroča želodčne težave, poleg tega mnogi zraven kadijo, kar je še posebej neugodno za želodec. Prav tako pospeši prebavo, kar je slabo za tiste, ki jih muči driska, in dodatno poslabša refluksne bolezni na požiralniku, je našteval Siuka, zato bolnikom na oddelku za gastroenterologijo kavo večinoma odsvetujejo – še zlasti če jo pijejo na tešče, z mlekom in za nameček kadijo.
 

Če se počutimo slabo, nam očitno ne koristi

Tudi prehranska strokovnjakinja Nina Zupanič z inštituta za nutricionistiko Nutris je na podlagi obsežnih člankov o pitju kave in njenih vplivih na zdravje navedla, da ima ta navada bistveno več ugodnih kot negativnih učinkov. »Pitje kave zmanjšuje verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni, nekaterih vrst raka, parkinsonove bolezni, depresije in sladkorne bolezni tipa 2.« A je dodala: »Pozitivni učinki pitja kave so najbolj opazni pri tistih, ki popijejo od tri do štiri skodelice na dan, hitro pa se izničijo in prevesijo v negativne, če zraven prižgemo cigareto ali če jo izdatno sladkamo.« Izjema so tudi nosečnice in ženske po menopavzi; pri prvih pogosto uživanje kave poveča verjetnost za prezgodnji porod in nizko telesno težko novorojenca, pri drugih pospešuje izgubljanje kostne mase.



Količina kave, ki jo moramo popiti za dosego pozitivnih učinkov, se po besedah Zupaničeve razlikuje od posameznika do posameznika. Prevelike količine kofeina kljub vsemu povzročajo tesnobo, razdražljivost, težave z želodcem in refluks, nespečnost, zvišan srčni utrip ...

Manjše število študij tudi nakazuje, da je ugoden učinek odvisen od naše genetske predispozicije oziroma tega, kako hitro presnavljamo kofein. »Pri ljudeh, ki počasneje presnavljajo kofein, povzroči večji dvig adrenalina, ki bi lahko izničil sicer pozitivne učinke polifenolov in drugih antioksidantov v kavi. Če torej po pitju kave začutimo simptome povišanega adrenalina, kot so zvišan srčni utrip, živčnost, potenje, najbrž ni najbolj koristna za naše telo,« je poudarila Nina Zupanič.



Razširjeno je tudi prepričanje, da kavi škodi mleko. Prehranska strokovnjakinja je temu pritrdila: če ga dodamo kavi, močno upade količina antioksidantov, ki jih sicer dobimo iz nje. Upoštevati je treba še, da imajo različne vrste kave različne vsebnosti kofeina in koristnih snovi, kakršne so klorogenska kislina in polifenoli. »Količina zadnjih upada z močnejšim praženjem, zato imajo temneje pražene vrste manj koristnih snovi.« Sicer pa način priprave ne vpliva na količino za zdravje koristnih snovi v kavi, njihova vsebnost je primerljiva tudi v kavi s kofeinom ali brez njega, je sklenila Nina Zupanič.