Inovativna tehnologija jim znova omogoča samostojne korake
Naprava, vsajena na hrbtenjačo, vzpostavlja ponovno povezavo med možgani in mišicami na nogah.
Odpri galerijo
Jered Chinnock FOTO: Mayo Clinic
Kelly Thomas, Jeff Marquis in Jered Chinnock so paralizirani od pasu navzdol, a zdaj lahko hodijo. To jim omogoča električni vsadek na hrbtenjači tik pod poškodbo, ki omogoča, da signali iz možganov dosežejo mišice na nogah. Inovativna terapija je podprta z intenzivno fizično telovadbo. O pomembnem medicinskem napredku so poročali v dveh znanstvenih publikacijah Nature Medicine in New England Journal of Medicine.
Štiriindvajsetletna Kelly Thomas s Floride se je julija 2014 poškodovala v prometni nesreči, ko je njen polpriklopnik trčil v drevo. Pri 19 letih je bila paralizirana od prsi navzdol. Večkrat je, kot navaja CNN, obiskala kraj nesreče, da bi se spomnila podrobnosti noči, ko se ji je življenje obrnilo na glavo. Zdaj je do tja prišla na nogah. Počasi je korakala proti drevesu, vsak korak se je zdel nova zmaga. »Paraliza ni v mojem slovarju. Ne recite mi, da sem hendikepirana, ker nisem,« je iz nje vela odločnost.
»Dober je občutek stati tu, kjer sem menila, da se je moje življenje končalo,« je dejala za CNN. Thomasova je bila ena izmed pacientk na univerzi v Louisvillu, ki so ji vsadili inovativno tehnologijo v kombinaciji z večmesečno rehabilitacijo. »Biti del te študije, je spremenilo moje življenje. Dalo mi je upanje, ki se je po nesreči zdelo nemogoče,« je povedala za BBC.
Nadaljevala je: »Prvega dne, ko sem naredila nekaj samostojnih korakov, je bil čustveni mejnik v mojem okrevanju, ki ga ne bom nikoli pozabila. V nekem trenutku sem hodila ob pomoči trenerjev, nato so me izpustili in sem hodila naprej. Neverjetno je, kaj lahko človeško telo stori s pomočjo raziskav in tehnologije.«
Na univerzi je »čudež« raziskav in tehnologije doživel tudi 35-letni Jeff Marquis, ki se je leta 2011 poškodoval v nesreči pri gorskem kolesarjenju v Montani. Aktivni športnik in kuhar je nato potreboval stalno pomoč drugih. Tudi zdaj še potrebuje oporo drugih ali hodulje, da hodi, ne pa stalnega nadzora. Več ima energije.
»Zagotovo je dobrodošla sprememba. Je kot žarek sonca,« je dejal za CBS. »Močno se moram osredotočiti, da ne postanem preveč čustven.«
»Zdaj lahko samostojno hodijo, a to ni hoja kot pred poškodbo, a je očitna razlika,« je za CBS pojasnila vodja raziskave Susan Harkema.
Tretji pacient, ki po vsaditvi električnega stimulatorja znova hodi, je 29-letni Jered Chinnock, ki so ga zdravili na kliniki Mayo v sodelovanju z losangeleško univerzo v Kaliforniji. Hrbtenico si je poškodoval leta 2013 v nesreči z motornimi sanmi. S pomočjo hodulje zdaj lahko prehodi več kot sto metrov.
Napravica pošilja električni signal hrbtenjači, da živci sprejmejo signal iz možganov. Elektrode so povezane s stimulatorjem, vsajenim pod kožo na trebuhu, ki je brezčično povezana z zunanjim nadzornim sistemom. Če je naprava ugasnjena, se ne zgodi nič. Chinnock je napravo prejel po 22-tedenski rehabilitaciji leta 2016. Zdravnik Kendall Lee s klinike Mayo je dejal, da je jasno, da živci pod poškodbo niso mrtvi. »Zelo je vznemirljivo, a smo šele na začetku.«
Štiriindvajsetletna Kelly Thomas s Floride se je julija 2014 poškodovala v prometni nesreči, ko je njen polpriklopnik trčil v drevo. Pri 19 letih je bila paralizirana od prsi navzdol. Večkrat je, kot navaja CNN, obiskala kraj nesreče, da bi se spomnila podrobnosti noči, ko se ji je življenje obrnilo na glavo. Zdaj je do tja prišla na nogah. Počasi je korakala proti drevesu, vsak korak se je zdel nova zmaga. »Paraliza ni v mojem slovarju. Ne recite mi, da sem hendikepirana, ker nisem,« je iz nje vela odločnost.
»Dober je občutek stati tu, kjer sem menila, da se je moje življenje končalo,« je dejala za CNN. Thomasova je bila ena izmed pacientk na univerzi v Louisvillu, ki so ji vsadili inovativno tehnologijo v kombinaciji z večmesečno rehabilitacijo. »Biti del te študije, je spremenilo moje življenje. Dalo mi je upanje, ki se je po nesreči zdelo nemogoče,« je povedala za BBC.
Nadaljevala je: »Prvega dne, ko sem naredila nekaj samostojnih korakov, je bil čustveni mejnik v mojem okrevanju, ki ga ne bom nikoli pozabila. V nekem trenutku sem hodila ob pomoči trenerjev, nato so me izpustili in sem hodila naprej. Neverjetno je, kaj lahko človeško telo stori s pomočjo raziskav in tehnologije.«
Na univerzi je »čudež« raziskav in tehnologije doživel tudi 35-letni Jeff Marquis, ki se je leta 2011 poškodoval v nesreči pri gorskem kolesarjenju v Montani. Aktivni športnik in kuhar je nato potreboval stalno pomoč drugih. Tudi zdaj še potrebuje oporo drugih ali hodulje, da hodi, ne pa stalnega nadzora. Več ima energije.
»Zagotovo je dobrodošla sprememba. Je kot žarek sonca,« je dejal za CBS. »Močno se moram osredotočiti, da ne postanem preveč čustven.«
»Zdaj lahko samostojno hodijo, a to ni hoja kot pred poškodbo, a je očitna razlika,« je za CBS pojasnila vodja raziskave Susan Harkema.
Tretji pacient, ki po vsaditvi električnega stimulatorja znova hodi, je 29-letni Jered Chinnock, ki so ga zdravili na kliniki Mayo v sodelovanju z losangeleško univerzo v Kaliforniji. Hrbtenico si je poškodoval leta 2013 v nesreči z motornimi sanmi. S pomočjo hodulje zdaj lahko prehodi več kot sto metrov.
Kako deluje naprava?
Inovativna naprava FOTO: Mayo Clinic
Napravica pošilja električni signal hrbtenjači, da živci sprejmejo signal iz možganov. Elektrode so povezane s stimulatorjem, vsajenim pod kožo na trebuhu, ki je brezčično povezana z zunanjim nadzornim sistemom. Če je naprava ugasnjena, se ne zgodi nič. Chinnock je napravo prejel po 22-tedenski rehabilitaciji leta 2016. Zdravnik Kendall Lee s klinike Mayo je dejal, da je jasno, da živci pod poškodbo niso mrtvi. »Zelo je vznemirljivo, a smo šele na začetku.«
