Fak blesti tudi po desetih letih
Že prva postaja biatlonske sezone brez slovenskih presenečenj. V moški konkurenci za uvod norveška prevlada.
Odpri galerijo
Jakov Fak se je že na premieri sezone pokazal v zelo lepi luči. Foto: Markku Ulander/Reuters
Uvod v novo biatlonsko sezono, katere tekmovalni vrh bo prav na naši Pokljuki, saj bo tam sredi februarja 52. svetovno prvenstvo, je iz slovenskega zornega kota razkril, da posebnih premikov ne gre pričakovati. Jakov Fak z naskokom ostaja naš vodilni reprezentant in edini, ki je v boju za najvišja mesta konkurenčen svetovni eliti. Zimo na finskem prizorišču je odprl s 7. mestom na 20-kilometrski in nato včeraj še odmevnejšim 5. v sprintu.
Stopničk so se veselili večinoma pri velesilah te panoge, torej v norveškem in švedskem taboru, tudi nemškem, že takoj na premierni tekmi ženske sezone, na 15 km, pa je bila na vrhu vodilna biatlonka zadnjih dveh zim Dorothea Wierer iz južnotirolskega dela Italije. In tudi Johannnes Thingnes Bø je pri priči razgrnil vlogo udarnega favorita za vladavino tudi v tej sezoni, potem ko je velika kristalna globusa osvojil že v letih 2019 in 2020. Včeraj je bil v sprintu nepremagljiv, dan prej ga je presenetljivo ugnal le mlajši rojak Sturla Holm Laegreid.
Slovenska reprezentanca? Tu dvomov že dolgo ni: Fak močno izstopa in sodeč po uvodnem vikendu dolge sezone je vnovič edini resni kandidat za odmevne dosežke. Tudi za tako želeno vrnitev na stopničke, na katerih je nazadnje stal na olimpijskih igrah 2018 v Južni Koreji. Blizu jim je bil pravzaprav obakrat ob tem koncu tedna: v soboto mu je 3. mesto odnesel en zgrešeni strel, včeraj v sprintu pa za malenkost počasnejši tek od švedsko-norveške falange na prvih štirih mestih.
A na dlani je, da je sezono pričakal na zelo visoki ravni pripravljenosti in da je očitno odlično sodelovanje z upokojenim vrhunskim norveškim tekačem Olo Vignom Hattestadom že obrodilo prve sadove. Partner naše nekdanje tekačice Katje Višnar je v prejšnji sezoni deloval pri slovenski tekaški reprezentanci, nakar je sprejel mikavno vabilo iz domovine in nesporno prve sile tako teka kot biatlona, Fak pa se je z njim dogovoril za pomoč pri treningu.
Naš najboljši biatlonec je natanko pred desetimi leti prvič nastopil v slovenskem dresu in že takrat z uvrstitvijo na stopničke v Östersundu (3. mesto na zasledovalni tekmi) napovedal izjemno kariero pri naši reprezentanci. Moteče je zdaj le to, da je v zadnji sezoni ali dveh po upokojitvah nekaterih biatloncev in biatlonk doma nastala vrzel. In to zelo opazna.
Tako tudi na tej premieri z izjemo našega vodilnega aduta ni bilo niti v moški konkurenci niti v ženski nikogar na enem od prvih 40 mest za točke svetovnega pokala. Klemen Bauer si sicer konkurenčen tek pogosto pokvari z nenatančnostjo na strelišču (v včerajšnjem sprintu je zgrešil štiri tarče), Miha Dovžan je pred včerajšnjim sprintom zbolel, dvakratni mladinski svetovni prvak Alex Cisar pa se je šele zdaj začel zares spoznavati z absolutno konkurenco. Podoba ženske vrste je še slabša, 69. mesto Lee Einfalt kot najboljša slovenska uvrstitev v sprintu biatlonk je pač krepko premalo za reprezentanco, ki bo imela svetovno prvenstvo doma ...
Stopničk so se veselili večinoma pri velesilah te panoge, torej v norveškem in švedskem taboru, tudi nemškem, že takoj na premierni tekmi ženske sezone, na 15 km, pa je bila na vrhu vodilna biatlonka zadnjih dveh zim Dorothea Wierer iz južnotirolskega dela Italije. In tudi Johannnes Thingnes Bø je pri priči razgrnil vlogo udarnega favorita za vladavino tudi v tej sezoni, potem ko je velika kristalna globusa osvojil že v letih 2019 in 2020. Včeraj je bil v sprintu nepremagljiv, dan prej ga je presenetljivo ugnal le mlajši rojak Sturla Holm Laegreid.
Slovenska reprezentanca? Tu dvomov že dolgo ni: Fak močno izstopa in sodeč po uvodnem vikendu dolge sezone je vnovič edini resni kandidat za odmevne dosežke. Tudi za tako želeno vrnitev na stopničke, na katerih je nazadnje stal na olimpijskih igrah 2018 v Južni Koreji. Blizu jim je bil pravzaprav obakrat ob tem koncu tedna: v soboto mu je 3. mesto odnesel en zgrešeni strel, včeraj v sprintu pa za malenkost počasnejši tek od švedsko-norveške falange na prvih štirih mestih.
A na dlani je, da je sezono pričakal na zelo visoki ravni pripravljenosti in da je očitno odlično sodelovanje z upokojenim vrhunskim norveškim tekačem Olo Vignom Hattestadom že obrodilo prve sadove. Partner naše nekdanje tekačice Katje Višnar je v prejšnji sezoni deloval pri slovenski tekaški reprezentanci, nakar je sprejel mikavno vabilo iz domovine in nesporno prve sile tako teka kot biatlona, Fak pa se je z njim dogovoril za pomoč pri treningu.
Ženska vrsta daleč od vrha
Naš najboljši biatlonec je natanko pred desetimi leti prvič nastopil v slovenskem dresu in že takrat z uvrstitvijo na stopničke v Östersundu (3. mesto na zasledovalni tekmi) napovedal izjemno kariero pri naši reprezentanci. Moteče je zdaj le to, da je v zadnji sezoni ali dveh po upokojitvah nekaterih biatloncev in biatlonk doma nastala vrzel. In to zelo opazna.
Tako tudi na tej premieri z izjemo našega vodilnega aduta ni bilo niti v moški konkurenci niti v ženski nikogar na enem od prvih 40 mest za točke svetovnega pokala. Klemen Bauer si sicer konkurenčen tek pogosto pokvari z nenatančnostjo na strelišču (v včerajšnjem sprintu je zgrešil štiri tarče), Miha Dovžan je pred včerajšnjim sprintom zbolel, dvakratni mladinski svetovni prvak Alex Cisar pa se je šele zdaj začel zares spoznavati z absolutno konkurenco. Podoba ženske vrste je še slabša, 69. mesto Lee Einfalt kot najboljša slovenska uvrstitev v sprintu biatlonk je pač krepko premalo za reprezentanco, ki bo imela svetovno prvenstvo doma ...
