Hrvati delajo, Slovenci čakamo

Osemtonsko piramido iz železa in betona bodo položili na morsko dno v Zadrskem kanalu.
Fotografija: Hrvaški pilotni podmorski greben bodo potopili ob otok Ošljak. FOTO: 057.INFO/SAŠA ČUKA
Odpri galerijo
Hrvaški pilotni podmorski greben bodo potopili ob otok Ošljak. FOTO: 057.INFO/SAŠA ČUKA

V bližini otočka Ošljak v Zadrskem kanalu bodo Hrvati v sklopu mednarodnega projekta Adri.SmArtFish na morsko dno položili prvi umetni ribji greben v tem delu Jadrana. Gre za pilotni projekt, s katerim bodo več let proučevali, kakšen vpliv bi lahko ti imeli na obnavljanje ribje populacije na osiromašenem peskovitem morskem dnu.
Posnetek organizmov na muljastem dnu ob piranski kanalizacijski cevi, kjer naj bi zgradili umetni podvodni greben. FOTO: TOM TURK
Posnetek organizmov na muljastem dnu ob piranski kanalizacijski cevi, kjer naj bi zgradili umetni podvodni greben. FOTO: TOM TURK

V zadrsko luko Gaženica so že pripeljali osem ton težko piramidno strukturo iz železa in betona, ki jo bodo odpeljali do otočka nasproti luke Preko na otoku Ugljan. Umetni greben, ki ima polno manjših lukenj in večjih odprtin, ribam in drugim morskim organizmom pa bodo služile kot drstišče, začasno ali stalno bivališče in skrivališče pred roparicami, bodo namestili 560 metrov od obale, njegova vrednost pa je 260.000 evrov.

Največji strošek bosta ob že izdelani nenavadni konstrukciji s površino 50 kvadratnih metrov prevoz in polaganje grebena na predvideno lokacijo. Po namestitvi bo ekipa strokovnjakov zadrskega vseučilišča in Inštituta za oceanografijo in ribištvo Split še več let spremljala, kakšen bo njegov vpliv na okolico in če bi bilo smiselno v morje nameščati še več umetnih grebenov.
 

V Sloveniji pa ovire


Čeprav v Jadranu umetni grebeni niso novost, leži tudi blizu Trsta, pa še ni podobnega pilotnega projekta v njegovem slovenskem delu. Predlog zanj je že pred 20 leti dal biolog in potapljač Ugo Fonda, pozneje je tudi biolog z Morske biološke postaje Piran Lovrenc Lipej dejal, da ne nasprotuje manjšim umetnim podvodnim strukturam (velikim do 10 kvadratnih metrov) na opustošenih območjih.
Vizualizacija umetnega podvodnega grebena, kakršnega naj bi postavili v Piranskem zalivu. FOTO: ZAVOD ZA TRAJNOST MORSKE KRAJINE
Vizualizacija umetnega podvodnega grebena, kakršnega naj bi postavili v Piranskem zalivu. FOTO: ZAVOD ZA TRAJNOST MORSKE KRAJINE

Enako je tudi mnenje Zavoda za ribištvo. Ker pa se nihče ni zavzel za izvedbo projekta, se je tega lotil zasebni Zavod za trajnost morske krajine Piran. Ta se že od leta 2016 trudi, da bi državo prepričal, naj odobri poskusni projekt umetnega grebena. Kmetijsko ministrstvo ga je podprlo, na ministrstvu za okolje in prostor pa se nenehno zatika pri pridobivanju vodnega soglasja za postavitev grebena, sestavljenega iz betonskih skladov, povezanih s posebnimi mozniki v velikosti 13,6 x 13,6 x 7,9 metra ob desni kanalizacijski cevi na globini 23 metrov, ki leži poldrugi kilometer od Pirana.

Novembra lani so Zavod za varstvo narave znova zaprosili za mnenje, ali se postavitev grebena lahko šteje kot poseg za ohranjanje narave, četudi je zavod pritrdil že pred petimi leti. Koliko let bo še trajal boj z birokrati, zato ni mogoče napovedati.

Komentarji: