Kaj lahko mtb nauči cestarje in makadamakarje
Eden najbolj pozitivnih kolesarskih trendov v zadnjih nekaj letih je, da ljudje vozijo različna kolesa in sodelujejo v različnih kolesarskih disciplinah. Oblikovanje koles je zagotovo spodbudilo trend, kolesa, ki so lahko v enem cestna ali makadamkarji s preprosto zamenjavo obročnikov ali pnevmatik.
Makadam je oblikoval most med skupnostima cestnih in gorskih kolesarjev. Rezultat je zmanjšanje števila enodisciplinskih kolesarjev. Vse več ljudi trenira in sodeluje na prireditvah na vseh vrstah koles. Prehod med gorske kolesarje pa se za cestne in makadamkarske kolesarje lahko pokaže za zahtevno opravilo, saj imajo pogosto odlično aerobno kondicijo in slabe tehnične veščine, kar se tiče področja, kjer kraljujejo gorska kolesa..
Ideja za ta članek se mi je porodila, ko sem gledal prijatelja, ki se je čudno motal čez ciljno črto gorsko kolesarske dirke v Koloradu. Nekje pod krvjo in blatom je bil močan in nadarjen cestni kolesar, vendar je naredil ključno napako, saj je verjel, da lahko vrhunska kondicija nadomesti slabe sposobnosti na gorskem kolesu.
Predstavljamo nekaj ključnih nasvetov, ki pomagajo cestnim in kolesarjem z makadama (in triatloncem) pospešiti krivuljo učenja kar se tiče spretnosti na gorskem kolesu.
Zapisal jih je Jim Rutberg, poklicnitrener pri CTS (Carmichael Training Systems) in soavtor uspešnice The Time-Crunched Cyclist- Kolesar, ki mu primanjkuje časa za vadbo.
Takole se opiše: »Sem Jim Rutberg, lastnik Rutberg Communications, pisatelj, avtor člankov, vsebinski strateg, kolesar, oče. Prebrali ste moje delo, samo ga morda ne poznate.« Model, ni kaj.
Plezalni nasveti za gorsko kolesarjenje
Večina gorsko kolesarskih voženj vključuje vsaj en pomemben in hujši vzpon. Tu se pogosto cestni in makadamski kolesarji in triatlonci dobro znajdejo. Kombinacija spretnosti in tempa vas bo pripeljala do vrha, in to hitro, in še vedno vam bo ostalo dovolj moči, da boste tudi pri spustu ostali osredotočeni in hitri.
Pazite na obrate
Pravilna kadenca ohranja vaše noge sveže in pomaga pri oprijemu na enoslednih poteh. Z zelo lahkimi prestavami in visoko kadenco lahko v rahli zemlji ali na gramozu izgubite oprijem. Uporaba prevelike prestave z nizko kadenco je lahko problematična pri tehničnih vzponih s skalami in koreninami. Imeli boste zagon (kar je dobro), vendar je bolj verjetno, da boste obstali ali se zataknili (kar ni dobro).
Za gorsko kolesarjenje ni popolne kadence, kot to velja za cesto. Če spremljate kadenco v svojih podatkih o vadbi, bo na terenu verjetno veliko bolj spremenljiva kot je med vzdržljivostno cestno turo ali vožnjo po makadamu. Če se vam zdi, da se odbijate od kamnov, namesto da bi se kotalili po njih, razmislite o znižanju tlaka v pnevmatikah. To lahko skupaj s kadenco dramatično izboljša oprijem in nadzor.
O ovinkih navkreber
Ostri ovinki navkreber so lahko sovražnik gorskega kolesarja začetnika. A že z malo pozornosti in vaje lahko ostanete na kolesu in pridobite veliko časa pred konkurenco. Približajte se ovinku daleč na zunanji strani zavoja, kolo držite pokončno in s sprednjim kolesom sledite zunanjemu robu ovinka. Notranja črta ovinka je morda videti mamljiva, vendar je pogosto prestrma, pretesna in preveč drseča in premalo stabilna, da bi lahko ohranili oprijem.
Zanimivo je, da bo v res tesnih zavojih vaše zadnje kolo ubralo krajšo pot in se skoraj zasukalo, namesto da bi sledilo sprednjemu kolesu. Eksperimentirajte s prestavami med vadbenimi vožnjami – morda boste ugotovili, da vam nekoliko težja prestava pomaga ohraniti oprijem in pridobiti na hitrosti, in tu vam bo pomagalo prav pravilno jemanje ovinka
Nasveti za gorske kolesarje
Obstaja nekaj osnovnih in bistvenih stvari, kot je pogled daleč pred seboj, upognjena kolena in komolci ter spuščen prsni koš, da ohranite stabilen položaj, iz katerega lahko ustrezno reagirate. Najprej na nekaj naprednejših veščin.
Poiščite hitro linijo skozi tesen spust
Približajte se ovinku tako, da začnete zavoj na zunanji strani poti. Zunanja črta je nekoliko daljša, vendar vam omogoča, da ohranite več zagona. Treba je biti v položaju za napad ali pripravljenem položaju, kar preprosto pomeni dvigniti zadnjico s sedeža (ne nujno za njim), pokrčena kolena in komolce. Ta položaj vam omogoča, da neodvisno nagnete kolo in svoje telo. Večino močnejšega zaviranja opravite pred zavojem.
Ko vstopite v ovinek, nagnite kolo v zavoj bolj kot vaše telo. To še posebej velja za ovinke brez pomembnih ovir. Svojo težo bolj porazdelite čez vse kolo, namesto da bi sedeli zelo pokončno.
Poglejte skozi ovinek tja, kamor želite iti. Tudi boke in ramena zavrtite v smeri zavoja. Ne glejte sredi zavoja v tla. Da bi zmanjšali škodo na stezi, poskušajte da se pnevmatike v ovinkih kotalijo, namesto da bi jih zablokirali in drseli z neobračajočim se zadnjim kolesom.
Ohranite hitrost
Ko postane težko, je hitrost prijatelj. Počasneje, ko greste čez skale in korenine, večja je verjetnost, da se boste zataknili, ustavili ali zdrsnili s kolesa. To ne pomeni, da morate samo zapreti oči, popustiti zavore in upati na najboljše. Uporabite položaj za napad, da omogočite svojim nogam in rokam, da absorbirajo udarce. Pustite, da vzmetenje opravi svojo nalogo in da vaše prednje kolo sledi neravninam. In če začnete zaostajati, bodite pripravljeni dodati nekaj moči z nekaj obrati v težki prestavi, da ohranite svoj zagon.
Raje sestopite, kot da se vozite okoli ovir
Shakespeare je imel prav, ko je v Kralju Henriku četrtem zapisal: Diskrecija (svoboda odločanja, kaj je treba storiti v določeni situaciji) je boljši del hrabrosti.
Načrtovani sestop z gorskega kolesa je veliko manj boleč kot nepričakovan. Prenašanje kolesa gor in dol čez nekaj ovir bo povzročilo na splošno bolj prijetno vožnjo.
Nekateri sistemi mtb poti so vzpostavili b-linije, ki so lažje poti okoli velikih ovir. Uporabite jih, če so tam. Če niso, ne spreminjajte poti, da bi se prilagodili vaši stopnji spretnosti. To velja ne glede na to, ali greste navzgor ali navzdol.
Najboljši način, da se naučite premagati zahtevnejše spuste in se suvereno peljati skozi bolj tehnične odseke, je lekcija v šoli za gorsko kolesarjenje. Za izkušene kolesarje, ki se skušajo prilagoditi novi podlagi, je pogosto koristno slediti nekomu, ki že pozna skrivnosti najhitrejše linije.
