Pirotehnika? Ne, hvala!

Psom in mačkam decembra pomagamo z različnimi ukrepi, lahko tudi s pomirjevali za živali.
Fotografija: Mačke se nočejo družiti z lastnikom, odklanjajo hrano, ne uporabljajo mačjega stranišča, praskajo pohištvo in se skrivajo. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Mačke se nočejo družiti z lastnikom, odklanjajo hrano, ne uporabljajo mačjega stranišča, praskajo pohištvo in se skrivajo. FOTO: Guliver/Getty Images

V veterinarskih ambulantah v decembru vsako leto opažamo povečano zanimanje za pomirjevala za živali. Teh je na trgu mnogo, od naravnih preparatov do resnih pomirjeval, psom in mačkam pa omogočajo preživetje decembrske mrzlice z zmanjšanim stresom.

Znaki stresa

Znaki stresa se pri živalih razlikujejo. Psi svoja čustva manj skrivajo, zato lahko lastniki hitreje opazijo stres zaradi hrupa. Najpogosteje se pojavljajo tresavica celotnega telesa s pospešenim bitjem srca, hudo slinjenje, zavračanje hrane in skrivanje. Pri nekaterih psih so ti simptomi tako močni, da je žival težko umiriti še dolgo po dogodku. Pri mačkah lahko opazimo predvsem odklanjanje druženja z lastnikom, odklanjanje hrane, neuporabo mačjega stranišča in uriniranje drugje po stanovanju, povečano praskanje pohištva in skrivanje.

Za strah pred petardami so dovzetne vse živali, tipično pa se stres potencira pri starejših živalih, kar bi bilo lahko povezano s sicer slabšim sluhom, kar pomeni, da jih pok bolj preseneti. Strah pred poki je močnejši tudi pri psih, ki so imeli izkušnje z bližnjim pokom petarde na sprehodu. Te živali so lahko močno prizadete, zaradi stresa lahko padejo skoraj v predinfarktno stanje. Še posebno na udaru so starejše in bolne živali.

Poškodbe in pobegi

Znaki stresa pri psu: tresavica celotnega telesa s pospešenim bitjem srca, hudo slinjenje, zavračanje hrane in skrivanje. FOTO: Guliver/Getty Images
Znaki stresa pri psu: tresavica celotnega telesa s pospešenim bitjem srca, hudo slinjenje, zavračanje hrane in skrivanje. FOTO: Guliver/Getty Images
Kot pri ljudeh lahko zaradi nepremišljenega metanja petard in nepravilne uporabe raket sledijo hujše telesne poškodbe. V prazničnem času je zaradi uporabe pirotehnike več izgubljenih in pobeglih živali, saj se žival ob poku ustraši, strga s povodca in brezglavo pobegne, zato imajo zavetišča v tem času bistveno več dela. Živali namreč slišijo bistveno večji razpon frekvenc kot človek in ujamejo bistveno bolj oddaljene zvoke, kar pomeni, da je naša žival lahko v hudem stresu zaradi pokov, ki jih mi zaradi oddaljenosti sploh ne zaznamo.

Kako jim pomagati?

Ukrepi lastnikov morajo biti pravočasni, držati se je treba nekaj smernic. Psov na sprehode ne vodimo pozno zvečer, ko je pokanja več, še posebno na silvestrovo. Seveda se z njimi izogibamo praznovanj in druženj na prostem. Mačke, ki imajo možnost izhoda, naj bodo doma. Med najhujšim pokanjem naj živali ne bodo doma same. Hišnim običajno pomaga, če spustimo rolete, predvajamo glasbo ali gledamo TV malo glasneje in se vedemo kar se da normalno, saj naše vznemirjenje v želji po pomoči lahko poveča njihovo paniko.

Pri tistih, ki so hudo prizadete, pomaga, da že v začetku decembra najdemo prostor v stanovanju, ki nima zunanje stene, po možnosti niti prezračevalnega jaška, ki vodi ven. Tak prostor je zvočno najbolj izoliran. Tam ji pripravimo manjši boks in ga pokrijemo z debelejšo brisačo ali odejo, kar ga dodatno zvočno izolira in živali da občutek varne votline. Odločimo se za katerega od pomirjevalnih preparatov. Če ti ukrepi ne pomagajo, obstajajo terapije za spremembe obnašanja, ki jih ponujajo specializirani veterinarji, vendar jih je treba začeti nekaj mesecev pred pričakovano sezono pirotehnike.



*Urška Škufca je dr. vet. med.

Komentarji: