Po zlati medalji s Slovenijo sanjska služba v Phoenixu

Igor Kokoškov postaja prvi neameriški trener na klopi ekipe iz lige NBA.
Fotografija: Igor Kokoškov FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Igor Kokoškov FOTO: Tadej Regent

LJUBLJANA – Ameriške sanje. Takšen bo naslov dokumentarnega filma o nekdanjem selektorju Slovenije Igorju Kokoškovu, ki je pri 46 letih postal prvi neameriški trener v najmočnejšem košarkarskem tekmovanju na svetu – ligi NBA. Zgodilo se je v noči na 3. maj. Nekaj po šesti uri zjutraj je završalo po spletu, tudi telefon Igorja Kokoškova je komajda požiral vse čestitke, ki so se vrstile z vseh koncev sveta. Nanj so se spomnili vsi zlati slovenski fantje. Dobri Igor, čeprav srbskih korenin in z ameriškim potnim listom, je tudi naš, slovenski, je prišel na svoj račun. Če kdo, potem si je on zaslužil, da dobi to priložnost. Phoenix ga je hotel. Bil je najboljši kandidat v konkurenci osmih trenerjev, med njimi sta bila tudi Vinny Del Negro in David Blatt.

Generalni menedžer sonc Ryan McDonough je hotel Igorja. Ker ta med napeto končnico ni mogel na intervju v Phoenix, je Kokoškova poklical. Predvsem mu je godila Igorjeva filozofija: ustvarjanje igralcev in sistema igre. To je tisto, kar Phoenix po porazni sezoni (21 zmag, 61 porazov) najbolj potrebuje. Zato so menjali trenerja, zato so izbrali Igorja, pri katerem je dodaten plus ta, da klub zelo dobro pozna; med letoma 2008 in 2013 je bil tam pomočnik. Ko so se v tistem obdobju vsi delali norca iz Gorana Dragića in ga preimenovali v Gorana Tragica, je Igor z njim dodatno treniral, se z njim pogovarjal in ga hrabril. Danes so tisti, ki so Gorana omalovaževali, skriti v mišjih luknjah. Phoenix je skoval peklenski načrt, prste ima poleg tudi menedžerska agencija BDA, ki zastopa verjetno najboljšega mladega igralca na svetu Luko Dončića in seveda Kokoškova. Vsi so prepričani, da bosta Dončić in Kokoškov 21. junija spet združila moči, tokrat v ligi NBA.

Po dveh nesrečah med trenerje

Usoda je verjetno hotela, da bo Kokoškov vrhunski trener. Igralsko kariero je začel v KK Vojvodina Stepa, sledila je selitev v Crveno zvezdo, tam si je zlomil nogo. Vmes je uspešno igral, meril se je tudi z nekdanjimi slovenskimi asi, spominja se Jake Daneua, Gregorja Fučke in Lojzeta Šiška. Med služenjem vojaškega roka je doživel hudo prometno nesrečo, komaj so mu rešili stopalo. Kariere je bilo konec, šel je med trenerje. Ko bi moral v Partizanu voditi mladinski pogon, je prišlo vabilo iz ZDA. Kot prvi Neameričan je postal pomočnik na univerzi Missouri, potem je deloval v LA Clippersih, leta 2004 je bil član Detroita, ko je postal prvak lige NBA, v Detroitu pa se je tudi zaljubil in poročil s Patricio; danes sta ponosna na sina Luko in hčerko Alino. V Detroitu je ostal do leta 2008, nato se je preselil v Phoenix, med letoma 2008 in 2015 je vodil tudi gruzijsko reprezentanco. Proslavil se je na klopi Slovenije, kjer je dokazal, da je sposoben za nekaj več. Hvaležen je, ker ga pri tem podpira tudi njegov dosedanji šef, trener Utah Jazza Quin Snyder. To je tisti trener, ki mu je dal prvo službo zdaj že daljnega leta 1999. 

Komentarji: