Dr. Matjaž Gams je inženir elektrotehnike ter doktor računalništva in informatike, redni profesor na Univerzi v Ljubljani, zaposlen na Institutu Jožef Stefan. Na IJS vodi odsek za inteligentne sisteme, kjer s pomočjo umetne inteligence z različnimi ekipami raziskovalcev iščejo rešitve za težave človeštva; z razvojem naprednih aplikacij, jezikovnih tehnologij, z analizami podatkov in inteligentnim preiskovanjem spleta omogočajo podporo odločanju na ravni medicine, ekologije, proizvodnje, ekonomije … Pred kratkim so na odseku osvojili drugo mesto na mednarodnem tekmovanju XPRIZE za covid z nagrado 250.000 dolarjev, kjer so raziskovalne skupine z vsega sveta s pomočjo podatkov in umetne inteligence napovedovale število okužb po vsem svetu za mesece naprej in iskale čim boljše kombinacije ukrepov proti covidu-19. Gams je na mednarodni ravni glasen kritik uporabe avtonomnih orožij, močno ga zanima tudi raziskovanje okoljske problematike in demografskih trendov.

Matjaž Gams je inženir elektrotehnike ter doktor računalništva in informatike. FOTO: Jože Suhadolnik

Zakaj se zadnja leta toliko govori o demografiji?

Zato ker bodo v nekaj sto letih manjši evropski, tudi slovenski in hrvaški, avtohtoni narodi izumrli. To ne pomeni, da na tem ozemlju ne bodo živeli ljudje, seveda bodo, ne bodo pa to Slovenci niti recimo Hrvati. Hrvatov je 600.000 manj kot pred 30 leti, delno tudi zaradi migracij.

In za to imate izračun?

To zna izračunati vsak z znanjem srednješolske matematike. Na leto imamo približno 20.000 otrok, za trajnostno rast bi jih potrebovali 30.000, k nam pa se v povprečju priseli 10.000 ljudi iz tujine. Na roke lahko izračunate, s kakšnim tempom bodo Slovenci izginili. Bližamo se ledeni gori kot Titanik, le da v zelo počasnem posnetku. Slovenci ne opazijo demografskih in delno tudi okoljskih problemov, a matematika drži. Gre za eksponentno padanje in vseeno je, ali bo rojstev malo več ali malo manj, vseeno je, ali bomo izumrli sto let prej ali pozneje. Bomo, če ne bomo priznali problema in sprejeli rešitve. Če ne verjamete meni, dajte vsaj Elonu Musku, enemu najpametnejših ljudi na svetu, ki je že večkrat opozoril, da se bo civilizacija sesula, če ne bomo imeli več rojstev.

Dolgo smo poslušali, da je prevelika svetovna populacija s pritiskom na naravne vire razlog, da bomo uničili planet. Kakšna populacija je torej vzdržna?

Za planet so vzdržne tudi večje številke, če le ustavimo preveliko število rojstev v nekaterih delih sveta, dosežemo trajnostno rast in če nehamo preobremenjevati okolje. Tudi problem segrevanja planeta lahko rešimo, recimo CO₂ se lahko precej enostavno pobere iz ozračja, ampak je zelo drago in tega nihče ne financira, razen v določenih preizkusih Muska, Gatesa in drugih vizionarjev. Inženirstvo zna rešiti marsikateri problem človeštva, gre le za vprašanje volje in interesov. Segrevanja ozračja se v Sloveniji zavedamo, demografskih problemov ne.

Ali trenutni izračuni, da se bo populacija ustavila pri 9,6 milijarde ljudi, držijo?

Pri devetih ali desetih milijardah, točna številka ni pomembna. Zanesljivo lahko napovemo, da se bo rast človeštva umirila, ustavila in nadaljevala v negativno smer. Ampak kakšne bodo posledice tega procesa? Populacija se bo začela še bolj starati, postala bo čedalje bolj sklerotična, brez energije, poguma in vizije. Premladi ste, da bi se spomnili, kakšna je bila Slovenija pred 50 leti – veliko bolj živahna, bistveno več je bilo otrok in mladine na ulicah in v parkih. Te spremembe se dogajajo počasi in jih ljudje ne vidijo, ne čutijo. Tudi spreminjanja podnebja se zavedamo šele zdaj, čeprav proces traja že vsaj sto let.

Če ne vidimo dolgoročnih posledic, pa se nas morda bolj dotaknejo kratkoročne, starajoča se družba pomeni večje obremenitve javnih proračunov …

Ko rečem, da bo slovenski narod izumrl, mi ne verjamejo, ampak to je dejstvo, kot je dejstvo, da bo tudi človeška civilizacija enkrat izumrla. Nič ni trajnega, še najmanj človek, vprašanje pa je, kako kakovostno in dolgo živi. Zadnjih pet let na našem odseku delamo izračune, koliko časa bo živela naša civilizacija. Najverjetneje še naslednjih tisoč do 10.000 let, kar je zgodovinsko gledano zelo malo. Dinozavri so živeli pred 65 milijoni let.

Na podlagi česa temeljijo vaše precej katastrofične trditve o izumrtju civilizacije?

Osnova za naše modele je Drakova enačba. Ta nesporno pravilno opisuje relacijo med številom civilizacij v naši galaksiji in povprečno dolgoživostjo civilizacije, jo je pa težko izračunati. Stoletja že gledamo s čedalje boljšimi teleskopi v nebo, a ni nobenega stika z nobeno drugo civilizacijo. Ko ta podatek vstavite v enačbo, lahko naredite izračun, ki je sicer zelo zapleten, ampak grafično lepo prikaže, da je verjetnost preživetja naše civilizacije izjemno majhna v vesoljskem merilu milijonov let. Podobno za človeka lahko napovemo, da bo zelo verjetno živel še leta ali desetletja, a ne več kot 120 let. Pri naših modelih civilizacij je znano pričakovano povprečno trajanje človeške civilizacije v nekaj tisočih letih, a obstajajo načini, da se podaljša tudi tisočkrat in več, za začetek z osvajanjem Marsa in nato planetov v drugih sončnih sistemih. Samo idealisti mislijo, da ne bo izumrtja Slovencev ali ljudi, znanstveniki pa znamo napovedati, koliko časa bo posamezna entiteta obstajala pri določenih pogojih. Zemlja je zgolj drobtinica, vesoljska ladja, ki drvi po negostoljubnem vesolju.

Plodnost moških je v Evropi padla za 50 odstotkov v zadnjih 50 letih. FOTO: Blaž Samec/Delo

Zakaj si potem sploh prizadevati za boljšo demografijo, za rojstva otrok, če pa bo civilizacija izumrla?

Ljudje si želimo dobro živeti čim dlje in imeti smisel in poslanstvo. Enako velja za narode ali civilizacijo. Večina ljudi si prizadeva, da bi kakovostno živeli in nekaj dobrega in pametnega naredili zase in za prihodnje generacije.

Leta 2018 ste na posvetu o demografiji v državnem zboru povzročili škandal. Dejali ste, da so ukrepi za zniževanje rodnosti znani, nato pa ste našteli: pravice žensk, izobraževanje žensk, pravica do splava, kontracepcija …

Mi smo s programom umetne inteligence prvi analizirali celo vrsto odvisnosti, ki vplivajo na padec rojstev. Zakaj so mi kritiki polagali v usta, da se zavzemam za recimo manj šolanja žensk, da bi povečali rodnost, ne vem, je pa to potvarjanje objavljenih znanstvenih ugotovitev in mojih osebnih prepričanj. Prvi pri nas sem pokazal, da je treba ustaviti preveliko rast prebivalstva na svetu in istočasno povečati rodnost pri malih evropskih narodih s prijaznimi metodami, da ne bo prišlo do njihovega izumrtja. Kmalu nato so izšle podobne objave v najboljših revijah po svetu. Čas je, da sprejmemo znanstvene projekcije in gremo naprej. Predvsem pa je čas, da se zavemo teh pomembnih znanstvenih spoznanj in jih nehamo ignorirati.

Vemo, da imajo pari težave s plodnostjo.

Plodnost moških je v Evropi padla za 50 odstotkov v zadnjih 50 letih. Še nekaj deset let, pa bo povprečen moški neploden. Pa kljub temu ni nobene poglobljene raziskave o neplodnosti. Izpostavljam moške, ker je pri njih plodnost lažje izmeriti, saj se lahko izmeri količina živih semenčic v enem izlivu. Vprašanje je, zakaj se nihče ne ukvarja s tako pomembnim problemom. Ko občasno predavam o teh vprašanjih v javnosti, marsikdo odgovori, pa kaj, če bodo Slovenci izumrli. Kaj potem, če bodo moški neplodni? Ljudje se ne zavedajo, da je posledica tega procesa bistveno slabša kakovost življenja vseh tukaj in zdaj in ves čas do izumrtja.

Kaj pa tako imenovani hormonski motilci kot posledica pesticidov in drugih kemikalij, stresno življenje …

Mislim, da je bilo življenje v preteklosti veliko bolj stresno, kot je zdaj, če pomislimo samo na vse vojne, ki so divjale v preteklosti. Verjetno so res krivi hormoni, predvsem estrogen v pitni vodi, ki pride v vodni krog z odplakami iz tovarn, s kmetijskih površin … To je ena izmed možnosti, ampak ne vemo zagotovo, ker raziskovalci po svetu ne dobijo sredstev za te raziskave. Tudi mi jih ne in smo celo kaznovani, ker se ukvarjamo z najpomembnejšimi vprašanji Slovenije, Evrope in sveta. To je tudi ena izmed tabu tem.

Ukvarjate se tudi s problematiko invazivnih tujerodnih rastlin in živali, z vzrejo prostoživečih živali, tudi žab.

Ko so meliorirali bližnje potoke ob naši hiši, je iz okolice izginilo okoli šest vrst avtohtonih slovenskih dvoživk. Najlepše so bile zelene rege, ne morete si predstavljati te žive barve, ki je žarela z drevesa, ko so svatovale. Žabe sem poskusil naseliti nazaj, a mi je uspelo le z eno vrsto. Razlog je tudi v neumnosti zakonodaje, ki prepoveduje prenašanje dvoživk celo iz bližnje okolice. Ko nekdo uniči živalsko vrsto, nihče ne odgovarja, ko pa sem s pomočjo društev poskušal žabe naseliti nazaj, je šlo za kršenje zakonodaje. Razumi, kdor more. Če hočemo, bi lahko preprečili izumrtje vseh večjih živalskih vrst, pa tudi srednje velikih.