Vseevropski posvet vstopa v novo fazo
V Strasbourgu se začenja prvi državljanski panel, na katerem bo razpravljalo dvesto Evropejcev, tudi dva Slovenca.
Odpri galerijo
Namen konference je spodbuditi široko in vključujočo razpravo o prihodnosti Evropske unije. Foto Ben Stansall/AFP
Več mesecev po začetku konference o prihodnosti Evrope se bo ta danes prevesila v novo fazo. V Strasbourgu se začenja prvi vseevropski državljanski panel, na katerem bo 200 evropskih državljanov, med njimi dva Slovenca, do nedelje razpravljalo o prihodnosti evropskega gospodarstva, delovnih mest, izobraževanja, kulture in digitalnega prehoda. Zbrali smo odgovore na glavna vprašanja, povezana z naslednjim poglavjem tega demokratičnega eksperimenta.
Konferenca je pogosto opisana kot vseevropski državljanski posvet, ki od maja poteka v državah članicah EU. Njen namen je spodbuditi široko in vključujočo razpravo o prihodnosti Unije ter prepričati evropske državljane o aktivnem sodelovanju na konferenci. »Nobena demokracija še ni poskusila česa podobnega,« je ambicioznost tega demokratičnega eksperimenta v nedavnem intervjuju za Delo povzela podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica, ki trdno verjame v uspeh tega posveta. Konferenca se bo končala spomladi prihodnje leto. Za zdaj ni jasno, kako bodo evropske institucije uporabile njene sklepe oziroma sledile zamislim državljanov.
Vozlišče panevropskega posveta je digitalna platforma, ki je dostopna v vseh uradnih jezikih Unije. Razdeljena je na devet tematskih sklopov, kot so podnebne spremembe in okolje, zdravje, migracije, evropska demokracija, EU v svetu …, in en odprt razdelek, pod katerimi lahko vsak državljan deli svoje ideje ali jih komentira, lahko pa tudi organizira svoj dogodek, njegove poudarke pa pozneje objavi na platformi. Na podlagi oddanih prispevkov bodo naključno izbrani državljani na posebnih panelih oziroma okroglih mizah državljanov razpravljali o različnih vprašanjih s platforme in predložili svoje zamisli. Plenarna skupščina konference, v kateri so predstavniki komisije, parlamentov, civilne družbe …, bo uredila in analizirala sklepe ter jih predala predsednici komisije Ursuli von der Leyen, predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in predsedujoči državi svetu EU.
Vseevropski državljanski paneli so eden od glavnih sestavnih delov konference o prihodnosti Evrope. Prvi panel se bo začel danes v evropskem parlamentu v Strasbourgu in bo trajal do nedelje. Na njem bo sodelovalo 200 evropskih državljanov, katerih razprave se bodo osredotočile na sorazmerno širok spekter vprašanj: od trdnega gospodarstva, socialne pravičnosti, delovnih mest in izobraževanja do mladih, kulture, športa in digitalnega prehoda. Razprave bodo dopolnjene s predstavitvami prominentnih strokovnjakov, temeljile pa bodo na prispevkih državljanov, ki so bili objavljeni na večjezični spletni platformi.
Izbiro udeležencev je evropska komisija zaupala zunanjemu podjetju, ki je poskrbelo za to, da bo sestava panelov karseda reprezentativno odsevala raznolikost evropskega prebivalstva. Kriteriji za izbiro udeležencev so bili geografsko poreklo, spol, starost, socioekonomsko ozadje in raven izobrazbe. Na prvem panelu v Strasbourgu bosta sodelovala tudi dva Slovenca, Rok Ropret, devetindvajsetletni samozaposleni višinski delavec iz Kranja, in Max Marolt, dvaindvajsetletni študent mednarodnega in evropskega prava, ki trenutno živi na Nizozemskem. Njuna vključitev na konferenco upošteva vsaj nekatere od omenjenih vidikov raznolikosti. Ta se med drugim kaže v vzroku, da sta se odločila za sodelovanje na državljanskem panelu: medtem ko je bila za Ropreta to predvsem nova izkušnja, je imel Marolt precej bolj izdelana pričakovanja o konferenci, ki jo je videl kot nadgradnjo klasične predstavniške demokracije.
Do začetka avgusta je bilo na platformo vnesenih 19.679 prispevkov, od tega 6115 idej, 11.879 komentarjev in 1685 dogodkov, je razvidno iz vmesnega poročila o konferenci. Državljane najbolj vznemirjajo teme evropske demokracije in podnebnih sprememb. Več kot 60 odstotkov sodelujočih je moških, 15 odstotkov žensk, ostali niso posredovali podatkov o spolu (sodelujejo lahko tudi organizacije). Najaktivnejša je starostna skupina med 25. in 39. letom. Bruselj je kot eno izmed največjih težav v dosedanjem poteku konference izpostavil komunikacijo in si prizadeval, da bi k sodelovanju pritegnil tudi druge družbene skupine. »Želimo si, da ne bi sodeloval le bruseljski mehurček, ampak vsi: od prebivalcev otokov do gora, tudi tisti, ki so skeptični do evropskega projekta. Radi bi slišali, kaj je v ozadju njihovih stališč, zakaj tako razmišljajo,« je ob robu letošnjega blejskega strateškega foruma za Delo poudarila Dubravka Šuica.
Po številu objav na milijon prebivalcev je Slovenija na 11. mestu med sedemindvajsetimi državami članicami, so nam pojasnili na predstavništvu evropske komisije v Ljubljani. Tako kot drugod po Uniji med sodelujočimi prevladujejo moški in bolje izobraženi, so pa pri Sloveniji starostne skupine zastopane bolj enakomerno. Podrobnejše poročilo po državah članicah bo objavljeno sredi oktobra.
Kaj je konferenca o prihodnosti Evrope?
Konferenca je pogosto opisana kot vseevropski državljanski posvet, ki od maja poteka v državah članicah EU. Njen namen je spodbuditi široko in vključujočo razpravo o prihodnosti Unije ter prepričati evropske državljane o aktivnem sodelovanju na konferenci. »Nobena demokracija še ni poskusila česa podobnega,« je ambicioznost tega demokratičnega eksperimenta v nedavnem intervjuju za Delo povzela podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica, ki trdno verjame v uspeh tega posveta. Konferenca se bo končala spomladi prihodnje leto. Za zdaj ni jasno, kako bodo evropske institucije uporabile njene sklepe oziroma sledile zamislim državljanov.
Kako poteka konferenca?
Vozlišče panevropskega posveta je digitalna platforma, ki je dostopna v vseh uradnih jezikih Unije. Razdeljena je na devet tematskih sklopov, kot so podnebne spremembe in okolje, zdravje, migracije, evropska demokracija, EU v svetu …, in en odprt razdelek, pod katerimi lahko vsak državljan deli svoje ideje ali jih komentira, lahko pa tudi organizira svoj dogodek, njegove poudarke pa pozneje objavi na platformi. Na podlagi oddanih prispevkov bodo naključno izbrani državljani na posebnih panelih oziroma okroglih mizah državljanov razpravljali o različnih vprašanjih s platforme in predložili svoje zamisli. Plenarna skupščina konference, v kateri so predstavniki komisije, parlamentov, civilne družbe …, bo uredila in analizirala sklepe ter jih predala predsednici komisije Ursuli von der Leyen, predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in predsedujoči državi svetu EU.
Kaj lahko pričakujemo od prvega državljanskega panela?
Vseevropski državljanski paneli so eden od glavnih sestavnih delov konference o prihodnosti Evrope. Prvi panel se bo začel danes v evropskem parlamentu v Strasbourgu in bo trajal do nedelje. Na njem bo sodelovalo 200 evropskih državljanov, katerih razprave se bodo osredotočile na sorazmerno širok spekter vprašanj: od trdnega gospodarstva, socialne pravičnosti, delovnih mest in izobraževanja do mladih, kulture, športa in digitalnega prehoda. Razprave bodo dopolnjene s predstavitvami prominentnih strokovnjakov, temeljile pa bodo na prispevkih državljanov, ki so bili objavljeni na večjezični spletni platformi.
V Strasbourgu se začenja prvi vseevropski državljanski panel. FOTO: Julien Warnand/Afp
Kdo vse bo sodeloval na panelu?
Izbiro udeležencev je evropska komisija zaupala zunanjemu podjetju, ki je poskrbelo za to, da bo sestava panelov karseda reprezentativno odsevala raznolikost evropskega prebivalstva. Kriteriji za izbiro udeležencev so bili geografsko poreklo, spol, starost, socioekonomsko ozadje in raven izobrazbe. Na prvem panelu v Strasbourgu bosta sodelovala tudi dva Slovenca, Rok Ropret, devetindvajsetletni samozaposleni višinski delavec iz Kranja, in Max Marolt, dvaindvajsetletni študent mednarodnega in evropskega prava, ki trenutno živi na Nizozemskem. Njuna vključitev na konferenco upošteva vsaj nekatere od omenjenih vidikov raznolikosti. Ta se med drugim kaže v vzroku, da sta se odločila za sodelovanje na državljanskem panelu: medtem ko je bila za Ropreta to predvsem nova izkušnja, je imel Marolt precej bolj izdelana pričakovanja o konferenci, ki jo je videl kot nadgradnjo klasične predstavniške demokracije.
Kakšen je dosedanji potek konference po državah članicah EU?
Do začetka avgusta je bilo na platformo vnesenih 19.679 prispevkov, od tega 6115 idej, 11.879 komentarjev in 1685 dogodkov, je razvidno iz vmesnega poročila o konferenci. Državljane najbolj vznemirjajo teme evropske demokracije in podnebnih sprememb. Več kot 60 odstotkov sodelujočih je moških, 15 odstotkov žensk, ostali niso posredovali podatkov o spolu (sodelujejo lahko tudi organizacije). Najaktivnejša je starostna skupina med 25. in 39. letom. Bruselj je kot eno izmed največjih težav v dosedanjem poteku konference izpostavil komunikacijo in si prizadeval, da bi k sodelovanju pritegnil tudi druge družbene skupine. »Želimo si, da ne bi sodeloval le bruseljski mehurček, ampak vsi: od prebivalcev otokov do gora, tudi tisti, ki so skeptični do evropskega projekta. Radi bi slišali, kaj je v ozadju njihovih stališč, zakaj tako razmišljajo,« je ob robu letošnjega blejskega strateškega foruma za Delo poudarila Dubravka Šuica.
Kako zainteresirani za sodelovanje so Slovenci?
Po številu objav na milijon prebivalcev je Slovenija na 11. mestu med sedemindvajsetimi državami članicami, so nam pojasnili na predstavništvu evropske komisije v Ljubljani. Tako kot drugod po Uniji med sodelujočimi prevladujejo moški in bolje izobraženi, so pa pri Sloveniji starostne skupine zastopane bolj enakomerno. Podrobnejše poročilo po državah članicah bo objavljeno sredi oktobra.
