V nadaljevanju preberite:

V baroku se je spremenila oblika stropa, ki ni več razdrobljen, tako kot na primer v srednjem veku. Pri zrcalnem oboku v baroku postane to lepa ravna površina, ki umetniku dopušča, da se izrazi v vsej svoji polnosti, da je neomejen, skratka, da lahko naslika tudi iluzijo neba. To je značilno tudi za baročno slikarstvo, predvsem stenska iluzija. In spet smo pri gledališču. Janez Gregor Dolničar je natančno opisoval zgodovino gradnje ljubljanske stolnice in prav od njega lahko izvemo, da so se ob načrtovanju kupole pojavile težave, saj je za pravo kupolo zmanjkalo sredstev, zato je Quaglio freske naslikal tako, da se zdi, da kupola obstaja, čeprav je ni bilo. Da bi opisal, kako izjemno iluzijo je ustvaril, Dolničar omenja, da naj bi v cerkev nekoč priletela ptica in skušala odleteti skozi eno od navideznih oken navidezne kupole in je po njem udarjala s kljunom. Poslikava ljubljanske stolnice velja za najbolj veličastno delo slikarjevega opusa.