V nadaljevanju preberite:

Nič novega ne bom zapisala, ampak družbena omrežja so postala zadnje zatočišče kronično izoliranih, depresivnih, tesnobnih, žalostnih ljudi, in med njimi jih je ogromno na profesionalnem področju nadpovprečno uspešnih, ki si sicer želijo pozornosti in radosti, ki jih prinaša naš fizični svet, a so se odločili, da je udobneje čim dlje preživeti v virtualnem. Ker je tako lažje. Ker je vsaj nekaj časa lažje. Lažno lažje. Poleg tega daljši čas pred zaslonom odvrača pozornost in željo po neposrednem srečanju v živo, ki je precej počasnejši proces kot skrolanje in sploh zahteva več ur – ali let! – naporne prakse. In nje mojstrstva ni mogoče doseči pasivno.