Napisana beseda je kot muha, zamrznjena v jantarju

Njena bela kvadratna knjiga Deževen dan je krasen dan ostaja moja najljubša knjiga iz otroštva, hladilnik Lojze v njej moj najljubši junak vseh časov in prostorov. Nikoli nisem verjela, da – »mama« hladilnika Lojzeta – zares obstaja. Če pa že, se mi je dozdevalo, da živi na nekem oddaljenem planetu in se vsemu temu, kar počnemo tu spodaj, dobrohotno smeje. Tako kot Lojze. V nasprotju z mnogimi drugimi avtorji, ki smo jih brali, ko smo bili majhni, njeni junaki nikoli niso bili bedasti. Ali gobezdavi. Vsaj meni se je zdelo tako. Ko so ušpičili kakšno neumnost, so jo ušpičili na široko, to povedali na glas in bralec se je ob njihovem popisovanju reči, ki so se jim dogajale, zvijal od smeha po postelji. Ali kjerkoli že. Tudi starši, ki so brali. Sploh je bilo zabavno, če si doma ležal s ...