Združeni narodi želijo pod taktirko FAO z mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen darov narave, ob pravilni prehrani njun pomen za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo zaradi napačnih potrošniških navad in globalne trgovine naredimo z odpadno hrano. Ker spadata sadje in zelenjava med najhitreje pokvarljiva živila, so pomembni primeren transport, skladiščenje in njuno shranjevanje tako v trgovini kot v gospodinjstvu.
Če bomo res hoteli ostati in obstati, bomo morali za trajnostno hranjenje 10 milijard ljudi do leta 2050 odpraviti tri vrzeli:
• 56-odstotno vrzel v hrani med pridelanimi kalorijami v letu 2010 in tistimi, ki bodo potrebne leta 2050 (v okviru rasti, »kot je danes«);
• 593 milijonov hektarjev zemljiške vrzeli (površina, skoraj dvakrat večja od Indije) med globalno površino kmetijskih zemljišč v letu 2010 in pričakovano širitvijo kmetijstva do leta 2050;
• 11-gigatonska razlika v blažitvi toplogrednih plinov med pričakovanimi kmetijskimi emisijami leta 2050 in ciljno ravnjo, potrebno za ohranjanje globalnega segrevanja pod 2 °C, stopnjo, potrebno za preprečevanje najhujših podnebnih vplivov.
