V nadaljevanju preberite:

Sodniki, tožilci in odvetniki se ukvarjajo z reševanjem sporov med osebami. Naloge notarjev lahko razumemo drugače: s tem, ko sodelujejo pri sklepanju pravnih poslov, delujejo preventivno, prispevajo k temu, da bo dolgotrajnih sodnih sporov manj.

V Sloveniji so dedne pogodbe prepovedane. Zakon o dedovanju določa, da je neveljavna pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku. Starši se zato ne morejo veljavno dogovoriti s svojimi otroki o dedovanju zapuščine. Ustavno sodišče je že leta 1997 ugotovilo, da pogodbeno razpolaganje z zapuščino ne bi bilo v neskladju z našo ureditvijo, glede na to, da je dedna pogodba priznana v nekaterih državah, ki imajo podobno ustavno ureditev kot Slovenija (Avstrija, Nemčija in Švica).

Zakonodajalec te možnosti še ni izkoristil, zato sta v Sloveniji dopustna le dva dedna naslova: oporoka in zakon. Če zapustnik naredi oporoko, njegovo premoženje podedujejo oporočni dediči, sicer pa zakoniti dediči. Edina dovoljena dedna pogodba je pogodba o odpovedi dedovanju, ki jo lahko sklene zapustnik s svojim zakoncem, zunajzakonskim partnerjem ali potomcem.