Pet let po umoru – Trumpova administracija skuša pozabiti Georgea Floyda

Združene države je 25. maja 2020 pretresel umor Georgea Floyda, temnopoltega Američana, čigar smrt je tako rekoč čez noč postala simbol policijskega nasilja in sprožila največje protirasistične proteste po gibanju za državljanske pravice, ki so se sčasoma razširili tudi onkraj ameriških meja. Pet let po tragičnem dogodku ameriška družba ne kaže večje kapacitete po spoprijemanju s krivicami, na katere je opozoril umor. V nekaterih pogledih se pomika v obratni smeri. 

Obletnici Floydove smrti so se konec tedna poklonili v različnih delih ZDA, največ spominskih dogodkov je bilo po pričakovanjih organiziranih v Minneapolisu, kjer je Floyda pred petimi leti med vožnjo ustavila policija in ga aretirala na podlagi prijave, da je pri nakupu v eni od trgovin uporabil ponarejeni bankovec za 20 dolarjev. Vklenjeni 46-letnik je zatem skoraj devet minut preživel na tleh, z obrazom, obrnjenim navzdol, in se pritoževal, da ne more dihati, medtem ko je na njegovem vratu s kolenom slonel belopolti policist Derek Chauvin.

Policist je bil kasneje zaradi umora druge stopnje obsojen na 22 let zapora, zaradi kršenja Floydovih državljanskih pravic so svoj dan na sodišču dočakali tudi njegovi trije sodelavci, ki so tisti majski dan le nemo opazovali počasno dušenje aretiranca. A njihov sodni pregon ni zadostil pričakovanjem množic protestnikov, ki so mesece pred in po obsodbah odgovornih za Floydov umor vztrajali na ameriških ulicah.

Nezadosten odziv politike

Milijoni Američanov, ki so se pridružili demonstracijam, organiziranim v okviru gibanja Življenja temnopoltih štejejo, so pozivali k temeljitim spremembam ter odločnemu spoprijemanju s krivicami, ki so jih dojemali kot dokaz obstoja sistemskega rasizma v ameriški družbi. Na vrhu seznama njihovih zahtev je bila reforma dela policije, ki jo je poskušala uveljaviti administracija nekdanjega demokratskega predsednika Joeja Bidna. A reforma je v kasnejših letih obtičala v zakonodajnem procesu kot še ena od mnogih žrtev naraščajoče polarizacije ameriške politike.

Od vnovičnega vzpona Donalda Trumpa na oblast je boj proti policijskemu nasilju postal še bolj zapleten. Ministrstvo za pravosodje je nekaj dni pred peto obletnico Floydove smrti napovedalo, da bo odpravilo zvezni nadzor nad policijskimi oddelki, katerih pripadniki so v preteklosti ubili neoborožene temnopolte ljudi, pa tudi umaknilo tožbe, ki jih je proti njim vložila Bidnova administracija.

Milijoni Američanov, ki so se pridružili demonstracijam, organiziranim v okviru gibanja Življenja temnopoltih štejejo, so pozivali k temeljitim spremembam. FOTO: Leah Millis/Reuters

Trumpova administracija je prepričana, da se je nadzor izkazal za »ponesrečen eksperiment« v mikromenedžiranju, in verjame, da bo velika večina policijskih oddelkov tudi brez njega delovala v skladu z zakoni in zaščitila ustavne pravice državljanov.

Toda strokovnjaki se po poročanju Reutersa bojijo, da lahko pomanjkanje zveznega nadzora pripelje do porasta nevarnega obnašanja med pripadniki policije. »Če demontirate policijsko odgovornost in vsakič znova signalizirate, da želite agresivno izvajanje policijskega dela, ki ne bo imelo nobenega nadzora, to neposredno in negativno vpliva na življenja ljudi na terenu,« je za agencijo opozorila Bree Spencer, direktorica pravosodnega programa pri nevladni organizaciji Leadership Conference on Civil and Human Rights.

Maska 'Ne morem dihati', ki je postala simbol policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA. FOTO: Leah Millis/Reuters

Nazadovanje pod Trumpom

Tega se zavedajo tudi predstavniki afroameriške skupnosti, ki opozarjajo, da država zaradi dejanj Trumpove administracije nazaduje.

»Namesto da bi uvedel smiselne spremembe, Donald Trump odpravlja zvezni nadzor nad policijskima oddelkoma v Minneapolisu in Louisvillu ter pometa pod preprogo ugotovitve ministrstva za pravosodje o kršitvah državljanskih pravic s strani policijskih oddelkov po vsej državi,« je v izjavi konec tedna dejal Derrick Johnson, predsednik organizacije za pravice temnopoltih NAACP, in se zavzel za sprejetje reforme policijskega dela.

»Lani je zaradi policistov umrlo 1175 ljudi. Te smrti bi lahko preprečili, če bi si izvoljeni uradniki dejansko upali nekaj storiti. Izvolili smo jih, da bi delovali v našem najboljšem interesu – ne pa da bi sedeli križem rok. Če pet let ni dovolj, koliko časa potrebujejo, da sprejmejo zakon?,« se je vprašal.