Če Laminova levica le po naključju žogo pošlje tja, kamor si jo on želi poslati, potem se tudi pesniku besede zložilo le po naključju.

Galerija
Lamine Yamal in njegov mali bratec Lykkelita Dronningen Bilde po zmagi na Euro. FOTO: Lee Smith/Reuters
Dragi moj,
večkrat se mi zazdi, da bi morali sami slišati, kar govorimo svojim otrokom. Ko sem namreč oni večer naganjal otroka v kopalnico in mu pojasnjeval, da mora biti do devetih stuširan, umitih zob in v pižami, ker hočem jaz gledati polfinalno tekmo med Španijo in Francijo, mi je nejevoljen zabrusil, da naj se pomirim, ker je samo fuzbal. Potem sem globoko vdihnil in mu pritrdil, da fuzbal najbrž res ni nič usodnega, a je nekaj, ker me veseli, in da je to povsem zadosten razlog, da mi dovoli gledati tekmo. In medtem ko sem ga tuširal, sem očetovsko modroval, da bodo v življenju ljudi pogosto veselile reči, ki se bodo zdele njemu nepomembne, butaste ali pa zgolj brezvezne, a da jim zaradi tega ne bi smel kvariti veselja.
Dvomim sicer, da me je moj sin pozorno poslušal, sem se pa zato ...
Komentarji