Slovenci se še danes pretirano delimo, morda še bolj kot prej. A za spravo, predvsem s samim seboj, ni nikoli prepozno. A tudi nikoli prezgodaj.
Galerija
Boris Pahor: »Čakal sem sto let. Videl sem ga goreti. Zdaj smo ga dobili nazaj. Naloga opravljena.« FOTO: Daniel Novaković/STA
Zgodovinarjem je lahko. Imajo privilegij biti pametni za nazaj. Dogodke in predvsem odločitve ljudi razlagajo z udobnim časovnim zamikom, jih razčlenjujejo in primerjajo, pohvalijo ali raztrgajo, potem pa pišejo bolj ali manj debele knjige. Veliko težje je tistim, ki morajo biti pametni za naprej.
Preberite še:
Nebo kakor polito s krvjo
Ali ti veš, zakaj ljudje tako težko razumejo, kar sporočam že vse življenje; da je eno pripadnost naciji, nekaj povsem drugega pa je nacionalizem? Tako me je nenavadno živahni pisatelj spraševal prve dni julija, ko so nad zalivom začeli pripekati prvi žarki vročega dneva. Boris Pahor ni čakal na odgovor. Kar sam je nadaljeval: »Zdaj mi je usoda namenila priložnost, da sprejmem najvišji odlikovanji obeh narodov, mojega naroda in italijanskega. Mar ni to ...
| Sobotna priloga
Komentarji