V nadaljevanju preberite:

Iz kataloga potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je potegnil po prisegi 20. januarja 2025, lahko po stotih dneh njegove vladavine izluščimo jasnejše obrise pristopa k zunanjim zadevam. Že 20. januarja je med inavguracijskim govorom razglasil, da je za ameriške državljane s tistim dnem prišel dan osvoboditve. Tudi 2. april 2025, ko je uvedel višje carine za blago iz drugih držav, je razglasil za dan osvoboditve.

Pisati o zunanjepolitični doktrini ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi bilo precej tvegano in težko početje. Zunanjepolitično doktrino nekega voditelja oziroma neke države predstavlja skupek splošnih pravil, po katerih se ta ravna pri vodenju zunanje politike oziroma sprejemanju odločitev v mednarodnih odnosih. Problem pri Trumpu naj bi bila njegova pregovorna nepredvidljivost, pa tudi protislovnost oziroma nasprotujoče si izjave (ne bo začel novih vojn, za prilastitev Panamskega prekopa pa ne izključuje vojaške sile) in nestanovitnost. Nekateri, resda bolj v šali, pravijo, da ko zjutraj vstane, niti ne ve, kakšne poteze bo povlekel tisti dan. Zanašal naj bi se na svojo intuicijo oziroma navdih določenega trenutka. Pomembne so mu kratkoročne koristi, strategije zunanje ali kakšne druge politike naj niti ne bi imel.