Vse naše krize

Ko sem dopolnil šest let, je umrl stari vladar. Ljudje so jokali ali pa molčali. Namesto mladega in potentnega princa, ki bi deželi poklonil nov začetek in zanetil novo upanje, je prestol zasedla skupina sivolascev, državo pa je zajela kriza. Začele so se redukcije električnega toka in mi prinesle prvi tranzistor za poslušanje nogometnih tekem. Morali smo varčevati z bencinom in se voziti naokrog le vsak drugi dan. Bankovci so imeli vse več ničel, in čeprav so bili še novi, so bili že stari. To je inflacija, so govorili po poročilih, grda reč. Čaka nas stabilizacija, treba bo potrpeti, ko bomo stabilizirani, bo spet elektrika vsako noč, bencin vsak dan, pa polne police v trgovinah, celo banane in milke, vsaj včasih. Ko sem končeval osnovno šolo, ni nič kazalo, da smo bolj stabilni, ...