Nico Rosberg: Vettel si je kriv sam, dela preveč napak

Daleč od tega, da bi bilo svetovno prvenstvo v formuli 1 odločeno. Toda če bo na koncu Lewis Hamilton, in ne Sebastian Vettel, s petim naslovom prvaka ujel Juana Manuela Fangia, bomo bržčas lahko ugotovili, da je bila ena ključnih zmag v Monzi, kjer je Mercedesov adut kljuboval okoliščinam in prizadejal Ferrariju močan udarec.

Hamilton je bil najmanj priljubljena osebnost konca tedna v Monzi. Tifozi v rdečem so mu jasno povedali, kaj so mislijo o njem. Očitali so mu, da se je po porazu v Spaju obnašal kot razvajen otrok, ker je namigoval, da ima Ferrari sumljiv trik, s katerim je prišel do prednosti. Zamerili so mu tudi, ker ni prišel na uvodno novinarsko konferenco pred VN Italije. Seveda pa je njihovemu odklonilnemu odnosu do Britanca v največji meri botrovalo dejstvo, da je glavni tekmec Ferrarija in Vettla v boju za naslov, na katerega ponos italijanske avtomobilske industrije čaka že 11 let.

Mercedes taktično zrelejši

Toda po Monzi je bil Vettel tisti, ki se ni znal ugrizniti v jezik, in je krivdo za trk, po katerem se je zavrtel in zapravil možnosti za zmago, naprtil Hamiltonu, čeprav je bilo takoj jasno, da je reagiral nespametno. Veliko bolj preudarno bi bilo, če bi predse spustil agresivnega Hamiltona, ta bi namreč v Ferrarijevem sendviču imel malo možnosti, sploh, ker je ferrari močnejši na ravninah, po katerih slovi dirkališče v Monzi.

Tako pa je osvojil zgolj četrto mesto, zaostanek v skupnem seštevku se je povečal na debelih 30 točk. To je bila zadnja evropska dirka, če odštejemo VN Rusije v Sočiju. Do konca jih je skupaj še sedem, začenši z VN Singapurja čez slaba dva tedna. Ta naj bi bila bolj po meri Ferrarija, toda ta bo pod hudim pritiskom, tudi v Monzi je imel očitno prednost, pa se ni izšlo.

Vse je bilo nared za veliko slavje Scuderie iz Maranella, prvič po VN Kitajske sredi aprila sta rdeča dirkalnika štartala s prve vrste, Kimi Räikkönen, ljubljenec tribun, je v kvalifikacijah odpeljal najhitrejši krog v zgodovini F1. Toda finskemu veteranu, ki se mu sedež v Ferrariju vse bolj izmika v prid nadobudnega Charlesa Leclerca, zmaga ni bila usojena, odnesla mu jo je slaba taktična odločitev v boksih za prezgodnjo menjavo gum. Mercedes je dobil taktično bitko, z bolj svežim kompletom je Hamilton zlahka prehitel Räikkönena, ki na zmago čaka že od marca 2013 in VN Avstralije.

Gazzetta: Ferrarijev avtogol

Formuli 1 radi očitajo, da ji manjka akcije in prehitevanj, toda VN Italije je pokazala drugačen obraz, bila je pravi adrenalinski užitek za dirkače ni gledalce. Kot bi imel prve simptome bipolarne motnje, je Hamilton v enem tednu prehodil pot od obupa do evforije. Po Spaju se je zdelo vse črno, po Monzi so se mu obzorja zjasnila. Tako kot Vettel v Belgiji je potrdil, da je tudi on po zmagah veliko bolj spoštjiv in dostojanstven kot po porazih. Ves negativizem, ki se je nabral okrog njega, je znal usmeriti v pozitivno izpušno cev in odpeljal eno boljših dirk v karieri.



Vettel se je postavil v obrambni gard in v slogu Joseja Mourinha streljal puščice proti Hamiltonu, toda ni bil prepričljiv. Sol na ran mu je nasul tudi nekdanji svetovni prvak in rojak Nico Rosberg. "Če Vettel ne bo zmanjšal števila svojih napak, ne bo mogel premagati Hamiltona," je dejal Rosberg in spomnil, da je Vettlu spodletel napad za vodstvo v Bakuju, da je v Franciji v prvem ovinku trčil v Valtterija Bottasa in da si je kot vodilni privoščil nesrečo v Nemčiji.

"Lewis ni storil ničesar narobe, ker je pustil dovolj prostora, 110-odstotno Sebastianova napaka," je dodal Rosberg, ki je Hamiltona premagal v sezoni 2016, a ima o njem zdaj veliko boljše mnenje kot v času, ko sta bila srdita moštvena tekmeca: "Lewis je v življenjski formi. Pokazal je, zakaj je eden najboljših voznikov doslej. To je bilo popolno dirkanje z avtom, ki je slabši od Ferrarijevega."
 

68
zmag v F1 že ima Lewis Hamilton, zaostaja le za Michaelom Schumacherjem, ki jih ima 91.

Arrivabene brez sladkih skrbi

Ferrari je zapravil enkratno priložnost za prvo domačo zmago po letu 2010. "Ferrarijev avtogol," se je glasil naslov v Gazzeti dello Sport. Šef moštva Maurizio Arrivabene si je obetal sladke skrbi pri odločitvi, ali naj Räikkönenu pusti zmagati ali naj mu ukaže, da predse spusti Vettla. Vse se mu je sesulo v hipu. Odslej bo moral še bolj jasno staviti na Nemca in Fincu nameniti vlogo vodonosca, če želi ujeti stik v boju za naslov, čeprav je na takšno trditev zgolj odmahnil z rokami: "Pri nas imamo dirkače, ne postreščke."

Vprašanje, če bi Räikkönen sploh še sprejel takšno vlogo, potem ko so zaokrožile informacije, da naj bi imel Leclerc, Ferrarijev varovanec pri Sauberju, že podpisal predpogodbo za naslednjo sezono ...