Kolesarski kralj hoče nazaj na prestol
Pogačarju, kar je Pogačarjevega. To je na večini dirk zmaga, saj 24-letnik s Klanca pri Komendi od leta 2019, ko se je pridružil profesionalni karavani, zmaguje kot po tekočem traku. Že okroglih 60 zmag se je nabralo v manj kot štirih sezonah in pol za zgodovino, med njimi tudi dve rumeni majici na Elizejskih poljanah. Lani je Tadeju Pogačarju ušla, zato je misija za 110. dirko po Franciji znana – kolesarski kralj se mora vrniti na svoj prestol.
Nanj je prvič sedel leta 2020, po zloglasni vožnji na čas na La Planche des Belles Filles v 20. etapi, na kateri je tik pred zdajci slekel rojaka Primoža Rogliča. Ko je Pogačar leto kasneje tekmece na francoskih cestah z drugouvrščenim Jonasom Vingegaardom na čelu malodane odpihnil, se je zdelo, da bo njegova neprekinjena vladavina trajala dolga leta. Vendar se je zgodil Tour 2022 in 11. etapa na Col du Granon, v kateri sta Roglič in Vingegaard s skupnimi močmi pripravila revanšo.
Napadala sta ga kot osi in Danec je naposled strl mladega Slovenca, o katerem se je dotlej zdelo, da je z drugega planeta. To se sicer zdi še zdaj, kriza z lanskega Toura je bila eden od redkih trenutkov, ko je Pogi pokazal, da je iz mesa in krvi.
Drugi se je zgodil letos na dirki Liège–Bastogne–Liège, kjer bi moral kapetan ekipe UAE v velikem slogu končati blesteči prvi del sezone, v katerem je slavil že 12 zmag, tudi zgodovinsko na dirki po Flandriji. Lov na 13. uspeh je bil res nesrečen, Pogačarja je pri hitrosti 70 kilometrov na uro zaradi velike luknje na cesti po tleh zbil Mikkel Honore. Lahko bi se končalo precej huje, nastradalo pa je Slovenčevo levo zapestje, z zlomom čolniča in lunice.
Vladar domačih cest
Pogačar je šele tedaj spoznal, kako je profesionalno dirko končati predčasno zaradi padca in kakšna je negotovost, ko ne veš, ali boš zaradi poškodbe nared za največjo dirko v sezoni. »Prvi teden je bil tako ali tako namenjen počitku po Liègeu, drugi teden sem že šel na trenažer, se sprehajal, tretji teden so se začeli strukturirani treningi, prišel je naš fizioterapevt, s katerim sva vadila skoraj od jutra do večera. Hiperbarično komoro, magnetno terapijo, vaje za roko, krioterapijo, delo z osteopatom, vse to sem dal skozi. Četrti teden je bilo podobno, šel sem že ven na kolo, vendar zelo pazljivo, eno uro vsak drugi dan. Hodil sem v hribe in tekel. Na Sierri Nevadi sem treniral na cesti in trenažerju, dosti na kolesu za kronometer, na katerem nisem obremenjeval zapestja. Da se delati, količine treninga so bile velike,« se je Pogačar kot vedno umirjeno odzval na to, kar mu je prineslo življenje, in še naprej trdo delal. Sledili so še spoznavanje ključnih klancev v Savojskih Alpah in višinske priprave v Sestrieru.
Prve sadove smo videli prejšnji teden, najprej na slovenskem prvenstvu v vožnji na čas na Pokljuki, kjer je za 1:27 izboljšal lastni dosežek ob zmagi pred Rogličem leta 2020, nato še na cestni preizkušnji v Radovljici, kjer je skupaj z Luko Mezgecem bežal od starta do cilja in prepričljivo zmagal. Postal je prvi slovenski kolesar z dvojnim domačim naslovom po Sašu Svibnu leta 1997. »Bilo je fenomenalno, da je tako veliko ljudi spremljalo tudi slovensko prvenstvo, zmagati pred tako množico je nekaj posebnega, zelo sem vesel, da mi je končno uspelo,« je Pogačar spomnil, da gre na Tour prvič v majici najboljšega v Sloveniji.
Zaradi Danca postal še boljši
Upati je sicer, da je ne bo nosil v cilju v Parizu, tam mora biti rumen, kot je že bil v letih 2020 in 2021, čeprav se bo spet udaril z Vingegaardom. »Ne bojim se ga, tako kot nobenega drugega kolesarja. Je pa eden od več nevarnih tekmecev, na katere moramo biti pozorni. V naši ekipi ni projekta, kako ugnati Vingegaarda. Tu so tudi drugi kolesarji,« je Pogačar pred začetkom sezone razmišljal o svojem najnevarnejšem tekmecu. V edinem letošnjem medsebojnem dvoboju je bil boljši Slovenec, ki je marca prepričljivo dobil enotedensko dirko od Pariza do Nice.
Kakšno pa je razmerje moči zdaj? »Jonas je prvi favorit, saj je prevladoval na kriteriju Dauphine, jaz pa se na dirke vračam po poškodbi,« je dejal Pogačar, ki ga je Danec z lansko zmago motiviral, da je postal še boljši, čeprav je od leta 2021 vseskozi na vrhu svetovne jakostne lestvice.
To je Pogačar dokazal s kar 14 zmagami v dosedanjih 21 tekmovalnih dneh v tej sezoni. Na poti do zadnjih dveh na državnem prvenstvu (DP) je bil vseskozi pozoren na aprila zlomljeno zapestje. »Ni še popolnoma gibljivo, malo še boli ob tresljajih in udarcih, telo to malenkost kompenzira, ni vse stoodstotno, vendar je forma glede na vse solidna,« je o svoji morebitni ahilovi peti povedal slovenski zvezdnik, za katerega je nekoč veljalo, da mu težavo na dirkah povzročajo visoke temperature.
Na DP v Radovljici tega ni bilo videti. »Vroče je, vendar mi gre vsako leto bolje na vročini, odraščam, v skoraj vsakem vremenu, v vsaki situaciji se izboljšujem, zelo sem zadovoljen in kar presenečen,« je Pogačar navdušen nad lastnim napredkom. To daje vedeti, da ima še rezerve, da kljub vsem lovorikam še nismo videli najmočnejšega Pogačarja.
Bolj motiviranega kot letos bomo tudi težko videli. Že na začetku Toura v Baskiji. »Prvi etapi sta lepi, izjemno zahtevni. Raje imam tak začetek, kot pa da so prvi teden ravninske etape, takoj se vidi, kdo sodi kam, in ni tako stresno. Prve dni bo šlo na polno, podobno je bilo pred dvema letoma, dobro sem se počutil, takšen Tour mi je všeč. Ta start bo zame gotovo nekaj posebnega, majico slovenskega prvaka bom nosil pred številnimi člani našega klubskega osebja, ki prihajajo iz Bilbaa in okolice,« je Pogi prepričan, da se bo na začetku v Baskiji počutil kot doma, tako kot na koncu v Parizu, kjer je v treh nastopih trikrat stal na odru za zmagovalce.
»Tour je eden od največjih svetovnih športnih dogodkov, zelo vesel sem, da sem lahko del tega. Kot ekipa smo trdo delali, da bi se pripravili na dirko, in vse je na svojem mestu, imamo zelo močan kolektiv. Imeli bomo nekaj zelo resnih tekmecev, vendar je vedno tako na največjih dirkah. Na start gremo, da pripravimo dobro kolesarsko predstavo in seveda merimo na zmago,« je o veliki pentlji še povedal slovenski šampion.
