Z zloglasnim nemškim zdravnikom naj bi želel sodelovati tudi Eržen

V dopinški aferi z nordijskega SP v Seefeldu se vnovič pojavlja ime slovenskega kolesarskega delavca.
Fotografija: Milan Eržen (desno, med pogovorom z Matejem Mohoričem) naj bi si želel imeti poslovni odnos z nemškim zdravnikom Markom Schmidtom. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Milan Eržen (desno, med pogovorom z Matejem Mohoričem) naj bi si želel imeti poslovni odnos z nemškim zdravnikom Markom Schmidtom. FOTO: Jure Eržen/Delo

V dopinški aferi, ki je izbruhnila na lanskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Seefeldu in so jo poimenovali »Operacija aderlass« (krvavitev), se vnovič pojavlja ime slovenskega kolesarskega delavca Milana Eržena. Nemška tiskovna agencija (DPA) poroča o nadaljevanju sodnega procesa v Münchnu in Erženovem poskusu, da bi sodeloval z glavnim obtoženim erfurtskim zdravnikom Markom Schmidtom.

Kot je v petek na sodišču povedal eden od preiskovalcev, je Schmidt na zaslišanju razkril, da je Eržen skušal vzpostaviti sodelovanje z njim. »Želel si je poslovni odnos,« je dejal preiskovalec, ki pravi, da se je Eržen pozanimal o »napravi« za pripravo oziroma obdelavo krvi. O tem so lani že poročali v francoskem časniku Le Monde, kar pa je Eržen, ki zdaj deluje v kolesarski ekipi Bahrain McLaren, takrat zanikal.

Preiskovalec, ki je na zaslišanju sodeloval dvakrat, je na sodišču pričal, da je bil Schmidt tisti, ki naj bi zavrnil sodelovanje. Obenem je razvpiti zdravnik povedal, da je skušal Eržen z njim vzpostaviti stik tudi pozneje preko telefonskega sporočila, na katerega pa ni odgovoril.
image_alt
»James Bond« dopinško očrnil tudi Petacchija

image_alt
Kdo je tretji dopingirani slovenski kolesar v aferi aderlass?


Navedbe proti Erženu v zvezi z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi so že maja letos za neresnične in neutemeljene označili tudi v njegovi ekipi. A mediji po Evropi so nadaljevali z obtožbami in predvsem med kolesarsko dirko po Franciji letos pogosto namigovali na morebitno povezavo med Erženom ter slovenskima kolesarskima asoma Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem.

Tudi Erženov odvetnik Blaž Tomažin Bolcar je pred meseci poročanje tujih medijev za STA označil za dokazano napačno, saj Eržen po njegovih navedbah nikoli ni bil v preiskavi Mednarodne kolesarske zveze (UCI) niti münchenskega in innsbruškega tožilstva, ki preiskujeta primer »aderlass«.


Med dopinškimi goljufi tudi Božič in Koren


Avstrijski in nemški policisti so med nordijskim SP v Seefeldu razkrinkali združbo, ki je bila vpletena v krvni doping. Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Osrčje zgodbe sestavlja omenjeni nemški zdravnik za športno medicino, ki mu grozi zaporna kazen od enega do 10 let.



Schmidt naj bi z najmanj četverico pomočnikov med letoma 2011 in 2019 različnim športnikom pomagal predvsem s prepovedanimi transfuzijami krvi. Sodeloval je tudi z nekaterimi slovenskimi športniki. Zaradi povezav v aferi so pristojni pri UCI kaznovali slovenska kolesarja Boruta Božiča in Kristijana Korena z dveletno prepovedjo nastopanja. Na seznamu je po poročanju tujih medijev še tretji in doslej še neimenovani slovenski kolesar.
image_alt
Zasačili so ga z injekcijsko iglo v žili

image_alt
Zdravnik, glavni osumljenec v primeru Aderlass, priznal krivdo


Med športniki, ki so jih ujeli v operaciji Aderlass, so bili še nekateri znani kolesarji, kot so Nemec Danilo Hondo, Italijan Alessandro Petacchi, Hrvat Kristijan Đurasek, jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom pa so sestavljali smučarski tekači na čelu z Avstrijcem Johannesom Dürrom, ki je dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen. Med njimi pa so bili tudi Kazahstanec Aleksej Poltoranin ter Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu.

Afero so primerjali tudi z dopinškim škandalom v Španiji, pred 14 leti razkrito zgodbo o sistematičnem dopingu v kolesarstvu, kjer je imel glavno vlogo španski zdravnik Eufemiano Fuentes. Vzporednic je res veliko. V obeh primerih je šlo za doping z menjavanjem lastne krvi, pri čemer športniku odvzamejo tudi po liter krvi, ki se jo spravi in shrani z zamrzovanjem.

V primeru Fuentes je španska policija maja 2006 našla prek 200 pripravljenih vrečk za kri in napravami za transfuzijo, več deset vrečk je policija našla tudi v Erfurtu. V obeh primerih sta v središču zgodbe zdravnika in oba sta očitno uporabljala lažna imena svojih strank.

Komentarji: