
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nogometni junak Brava v Celju Matej Poplatnik je, verjeli ali ne, edini Ljubljančan, vzgojen v enem od tradicionalnih ljubljanskih klubov zunaj starostne kategorije igralcev do 21 let, ki igra pri enega od mestnih prvoligašev. Prve korake je 32-letni (letnik 1992) nogometaš naredil pri Factorju (nekdanji Ježici, pozneje Interblocku), nato je bil še pri Slovanu, Olimpiji, Iliriji. Šele v četrtem desetletju življenja je dobil priložnost za igranje v 1. SNL za ljubljanski klub. Prve gole v prvi ligi je gost Delovega nogometnega podkasta zabijal za Triglav.
Domača fronta je realnost. »Občutki so odlični, ko drugi del sezone začneš z zmago, še posebej proti prvaku Celju. Je pa res, da gre le za prvo tekmo,« je odkril eden od najvidnejših klasičnih napadalcev s št. 9, kakršnih sodobni nogomet ne vzgaja več. Nizke rasti (visok je 176 cm) in nizkega težišča je bolj kot sodobnim napadalcem atletom podoben napadalcem iz sedemdesetih let minulega stoletja. Kot je bil veliki nemški stroj za gole Gerd Müller. »Večkrat so mi rekli, da imam podoben občutek za gol kot Müller. To je pohvala,« je priznal, da se ni mogel izogniti primerjavam s slavnim Nemcem. Tudi zmagoviti gol proti Celju je dosegel kot rojeni »golgeterji«, po vratarjevem odbitku se je brez branilcev ob sebi znašel v pravem trenutku na pravem mestu.
»Bravo je klub, ki ima svojo filozofijo, od katere ne odstopa, in mi je zelo všeč. Niti denarno višja plača Celjanov me ni prepričala. Bravo daje priložnost mladim nogometašem, starejši jih usmerjamo in pomagamo v razvoju. Klub se trudi pokazati, da se tudi brez velikih finančnih vložkov lahko dosežejo rezultati, če je le zdrava pamet,« je med drugim razkril Matej, ki ima za seboj izjemno zanimivo športno pot.
Pri 21 letih je že odšel v Bolgarijo (Montana). »Življenjska izkušnja je bila lepa, nogometna ne preveč,« je pisal prvo izkušnjo na tujem. Vse druge so bile prav tako posebne. »Igranje na Škotskem (Livingston, op. p.) so sanje vsakega nogometaša. Stadioni so vedno polni, ljudje dihajo za nogomet,« je povedal Poplatnik, ki ga je navdušila indijska liga s svojo organizacijo in profesionalnostjo, čeprav je sezona trajala le šest mesecev. »V Indiji sem živel izjemno. Liga je na visoki ravni, edina slabost je kratka sezona,« je dejal.
Šiškarji že konec tedna ob idealnem razpletu – zmagi proti Primorju in zmagah Celja ter Olimpije – na drugem mestu ujamejo Mariborčane in Koprčane. So dozoreli za velike podvige?
»Primorje je lepo presenečenje sezone, marsikdo jih je že odpisal, ampak je treba kar resno računati na nanje. Slovenska liga je nepredvidljiva, vsak lahko premaga vsakogar. Nanj se bomo pripravili tako resno kot proti drugim,« je bil previden strelec treh golov v tej sezoni in izpostavil rdečo nit uspehov Šiškarjev, v kateri ima pomembno vlogo trener Aleš Arnol.
»Hočemo zabijati gole, ne samo braniti, in trener ima veliko zaslug za našo preobrazbo. Kot moštvo smo zelo povezani, drugo sezono smo skupaj, tako da znamo skriti naše slabosti, prednosti pa izkoristiti. Uvrstitev v Evropo bo lepa nagrada za celo sezono,« zelo trmast in nadležen napadalec za branilce verjame, da je Bravo v vrhu tudi ob koncu sezone.
Matej Poplatnik je tudi eden od nogometašev, ki ponuja zgled staršem s previsokimi pričakovanji in okolju, opozarja na to, kako zahtevna je pot, da se igralec prebije na člansko raven.
»Meni je bila pomembna tudi podpora družine. Oče Herman (nekdanji nogometaš Slovana in Olimpije, op. p.), in brat Aleš sta mi bila v oporo, družina je bila ključna za moj razvoj,« je ob trenerju v mlajših letih Andreja Janežiča izpostavil svoje dobre nogometne duhe, pri čemer je tudi priznal, da ni bil le vedno prijeten in poslušen fant.
Matej je fant, ki ima kaj povedati, izkusil je veliko, čeprav ni igral v najbogatejših ligah in za velike klube. »Sem bolj varčen človek in ne potrebujem veliko denarja. Ni edina vrednota, pomembnejše so druge, ki me osrečujejo v življenju,« je poudaril in priznal, da je mogoče dobro zaslužiti tudi v nogometnih okoljih, ki naj ne bi ponujala medu in mleka.
Dotaknil se je tudi Olimpije, Maribora, delil eno od nepozabnih dogodivščin v Indiji in nenavadnem srečanju. »Nasploh je bila nogometna pot zelo razburljiva in zanimiva, nabralo se je toliko dogodivščin, da bi bila knjiga spominov zares debela,« po malem že razmišlja, da bi svojo življenjsko, športno pot strnil v debelo knjigo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji