Evropa ne ve, katero smer naj izbere v prihodnje, na čigav »gol« naj strelja in na koga naj se pri tem opre. Znano je le, da se boji Rusije, Kitajske in po novem celo ZDA, najbrž pa bi se morala bati le sebe. Stara celina bi se lahko znašla pred trade-off izbiro med ZDA in Kitajsko, ki naj bi jo vsilil Evropejcem novi ameriški predsednik Donald Trump, med 450 milijoni prebivalcev Evropske unije namreč na obzorju ni resne figure, ki bi premogla pravo vizijo za upehano evropsko družbo. Z drugimi besedami: Evropa bo morda sprejela vse, kar ji bodo ponudili v zameno za nekakšne kratkoročne rešitve, karkoli bi že te pomenile.
Le upamo lahko, da Trump ne bo prenesel splošne 60-odstotne carine, s katerimi grozi Kitajski, tudi na Evropo, in da morebitna rokohitrska rešitev vojne v Ukrajini, ki jo napoveduje, ne bo le zatišje pred viharjem v naslednjih letih. Takega scenarija ne bi videli prvič. Evropa ne premore skoraj nobene pomembne besede pri večini strateških panog in ne drži v rokah skoraj nobenega pomembnega geopolitičnega inštrumenta. Kaj bi se zgodilo, če ...
Komentarji