V nadaljevanju preberite:

V prvih letih tega tisočletja se je na nogometnem odru med bolj ali manj vplivnimi klubskimi predsedniki pojavil poseben mož, ki je bil iz povsem drugega filma. Ni prav veliko vedel o nogometu in je bil domala brez izkušenj s tem, kako voditi nogometni ustroj. Pod njegovo taktirko je Gorica dosegla največje uspehe in bila tri leta prepričljivo najboljša v Sloveniji. Nase je opozorila tudi v Evropi. Njen podvig, začinjen s spektakularno predstavo v Københavnu, zagotovo sodi v kategorijo najbolj vznemirljivih dram. Pišem o nedavno preminulem nekdanjem predsedniku goriškega kluba Viljemu De Brei.

Od kod njegov »padec« v nogomet? Zakaj on, kako prav on, kdo sploh je on – tem vprašanjem se nismo mogli izogniti, ko je postal »eden od naših«, soustvarjalcev slovenskega klubskega nogometa. Dobrodušni mož, bivši ravnatelj in profesor športne vzgoje, zaradi česar mu športna tematika in hierarhija le nista bili tako tuji, kot bi lahko sodili na prvo žogo, je imenitno pomagal sestavljati goriški nogometni mozaik.