Novak Đoković: pogovoriti se moramo o klasičnem grand slamu
Srb je na OP Avstralije sprožil vprašanje, ali lahko osvoji vse štiri največje teniške turnirje v enem letu.
Odpri galerijo
Preden se je poslovil od Avstralije, je Novak Đoković s pokalom Norman Brookes poziral v melbournskem botaničnem vrtu, v katerem se kot velik ljubitelj narave rad sprošča pred dvoboji. FOTO: AFP
Letos mineva natančno pol stoletja od enega najtežje dosegljivih teniških (športnih) uspehov, klasičnega grand slama, ko je Avstralec Rod Laver kot edini v profesionalni dobi pri moških osvojil vse štiri največje turnirje v sezoni. Bomo letos vendarle spet priča zgodovinskemu rezultatu? Po strah vzbujajoči finalni predstavi Novaka Đokovića na OP Avstralije bi marsikdo prikimal, a sezona je še zelo dolga, gotovo pa bo zelo pomemben odgovor dal peščeni del z Roland-Garrosom.
Nekoč se je zdel rekord Peta Samprasa s 14 naslovi za veliki slam nedosegljiv, večen, danes so pred njim že kar trije igralci, tenis je zares priča izjemni dobi, kakršna se gotovo lep čas ne bo ponovila. Potem ko je Pistol Peta kot prvi prehitel Roger Federer, ki ima 20 naslovov, nato Rafael Nadal (17), ga je v nedeljo še Đoković (15), kar ima zanj poseben pomen.
»Eden mojih prvih teniških spominov je Wimbledon, ko je Pete prvič zmagal. Bil sem majhen deček s Kopaonika in v moji družini še nihče ni v roke vzel loparja. Imeli smo športno tradicijo, ne pa teniške. To je bil gotovo znake usode, da sem začel igrati tenis in si želel biti tako dober kot Pete. Ob misli, da sem ga prehitel po številu naslovov, sem brez besed,« se je na svoj dosežek ozrl Đoković, ob tem pa seveda ni mogel mimo rekorderja Federerja, ki bo težko še povečal svojo zbirko. Ne glede na to, kolikokrat se je to že govorilo in je potem Švicar vsem zaprl usta.
Dejstvo je, da bo letos dopolnil 38 let, najkasneje drugo leto naj bi se poslovil, od zmage na lanskem OP Avstralije pa je na velikih slamih zapravil zaključne žogice in vodstvo z 2:0 v nizih v četrtfinalu Wimbledona proti Kevinu Andersonu, v osmini finala OP ZDA ga je premagal John Millman, v Melbournu pa prav tako v boju za četrtfinale Stefanos Tsitsipas … Nekaj časa se je zdelo, da ima lepše možnosti, da ga prehiti, Nadal, a je ta izpustil nekaj priložnosti za nove naslove, zdaj se zdi tako resnejši kandidat Nole.
»Zavedam se, da je pisanje zgodovine v našem športu nekaj zelo posebnega in seveda me to motivira, logično je, da je moj cilj Rogerjev rekord, čeprav o tem ne želim preveč razmišljati. Osvojil sem zadnje tri turnirje za veliki slam, skupaj 15, pred mano sta še dva igralca, ki jih imata več, a imam še čas. Ne vem, koliko točno, a počutim se mladega, dobro sem pripravljen, zato ne razmišljam o svojih letih in drugih omejitvah. Vse se začne v srcu in glavi, rad pa bi še naprej razvijal svoj tenis ter bil mentalno in telesno trden, da bi lahko še kar nekaj časa igral na najvišji ravni,« razmišlja srbski superšampion, prvi igralec v teniški zgodovini, ki je trikrat osvojil tri zaporedne turnirje za veliki slam. Prvič od Wimbledona 2011 do Melbourna 2012, nato celo Nole slam od Wimbledona 2015 do Roland-Garrosa 2016, s katerim je postal edini igralec po Laverju s štirimi zaporednimi naslovi, a seveda je rezultat manj vreden, ker je bil dosežen v dveh sezonah, zdajšnji niz traja od Wimbledona.
Se moramo torej pogovoriti o klasičnem grand slamu? Resda je v tenisu ena sezona dolgo obdobje, marsikaj se lahko spremeni – očitno sicer ne to, da ne bi že poldrugo desetletje skorajda vse naslove za veliki slam osvojili Federer, Nadal in Đoković –, kar ne nazadnje dokazuje tudi Novakova zgodba, a vendarle je Srb ta čas tako močan, da so številni, tudi Laver, prepričani, da mu lahko uspe. S tega vidika bo še kako pomemben Roland-Garros, marsikdo je že ob gledanju nedeljskega finala, v katerem je bil Nadal brez možnosti, pomislil, kako bi bilo vse skupaj videti na pariškem pesku.
»Izboljšati moram svojo igro za pesek, a ker je šele začetek sezone, je časa dovolj. Pred Roland-Garrosom je veliko turnirjev za stopnjevanje forme, igrati pa bom moral bolje, kot sem zadnji dve leti, da bi lahko razmišljal o naslovu, o koledarskem velikem slamu. Največji izziv bo seveda premagati Nadala,« pravi prvi igralec sveta, ki se ne bi branil pomoči Roda Laverja. »On je edini osvojil nemogoče, največji teniški dosežek,« se zaveda izjemno težke naloge – ki ji nista bila kos ne Federer ne Nadal – Đoković, ki si bo zdaj najprej odpočil in užival v melbournskem rekordu doma v družinskem krogu, na igrišča pa se bo vrnil marca, ko sta na sporedu Indian Wells in Miami.
Nekoč se je zdel rekord Peta Samprasa s 14 naslovi za veliki slam nedosegljiv, večen, danes so pred njim že kar trije igralci, tenis je zares priča izjemni dobi, kakršna se gotovo lep čas ne bo ponovila. Potem ko je Pistol Peta kot prvi prehitel Roger Federer, ki ima 20 naslovov, nato Rafael Nadal (17), ga je v nedeljo še Đoković (15), kar ima zanj poseben pomen.
»Eden mojih prvih teniških spominov je Wimbledon, ko je Pete prvič zmagal. Bil sem majhen deček s Kopaonika in v moji družini še nihče ni v roke vzel loparja. Imeli smo športno tradicijo, ne pa teniške. To je bil gotovo znake usode, da sem začel igrati tenis in si želel biti tako dober kot Pete. Ob misli, da sem ga prehitel po številu naslovov, sem brez besed,« se je na svoj dosežek ozrl Đoković, ob tem pa seveda ni mogel mimo rekorderja Federerja, ki bo težko še povečal svojo zbirko. Ne glede na to, kolikokrat se je to že govorilo in je potem Švicar vsem zaprl usta.
Potem ko je Novak Đoković v nedeljskem finalu nadigral Rafaela Nadala, bo zanimivo videti, kakšno bo razmerje na peščenih igriščih. FOTO: AFP
Dejstvo je, da bo letos dopolnil 38 let, najkasneje drugo leto naj bi se poslovil, od zmage na lanskem OP Avstralije pa je na velikih slamih zapravil zaključne žogice in vodstvo z 2:0 v nizih v četrtfinalu Wimbledona proti Kevinu Andersonu, v osmini finala OP ZDA ga je premagal John Millman, v Melbournu pa prav tako v boju za četrtfinale Stefanos Tsitsipas … Nekaj časa se je zdelo, da ima lepše možnosti, da ga prehiti, Nadal, a je ta izpustil nekaj priložnosti za nove naslove, zdaj se zdi tako resnejši kandidat Nole.
Federerjev rekord logični cilj
»Zavedam se, da je pisanje zgodovine v našem športu nekaj zelo posebnega in seveda me to motivira, logično je, da je moj cilj Rogerjev rekord, čeprav o tem ne želim preveč razmišljati. Osvojil sem zadnje tri turnirje za veliki slam, skupaj 15, pred mano sta še dva igralca, ki jih imata več, a imam še čas. Ne vem, koliko točno, a počutim se mladega, dobro sem pripravljen, zato ne razmišljam o svojih letih in drugih omejitvah. Vse se začne v srcu in glavi, rad pa bi še naprej razvijal svoj tenis ter bil mentalno in telesno trden, da bi lahko še kar nekaj časa igral na najvišji ravni,« razmišlja srbski superšampion, prvi igralec v teniški zgodovini, ki je trikrat osvojil tri zaporedne turnirje za veliki slam. Prvič od Wimbledona 2011 do Melbourna 2012, nato celo Nole slam od Wimbledona 2015 do Roland-Garrosa 2016, s katerim je postal edini igralec po Laverju s štirimi zaporednimi naslovi, a seveda je rezultat manj vreden, ker je bil dosežen v dveh sezonah, zdajšnji niz traja od Wimbledona.
Se moramo torej pogovoriti o klasičnem grand slamu? Resda je v tenisu ena sezona dolgo obdobje, marsikaj se lahko spremeni – očitno sicer ne to, da ne bi že poldrugo desetletje skorajda vse naslove za veliki slam osvojili Federer, Nadal in Đoković –, kar ne nazadnje dokazuje tudi Novakova zgodba, a vendarle je Srb ta čas tako močan, da so številni, tudi Laver, prepričani, da mu lahko uspe. S tega vidika bo še kako pomemben Roland-Garros, marsikdo je že ob gledanju nedeljskega finala, v katerem je bil Nadal brez možnosti, pomislil, kako bi bilo vse skupaj videti na pariškem pesku.
Rod Laver (ob njem modna ikona in velika teniška navdušenka Anna Wintour) je leta 1969 osvojil koledarski veliki slam. V moški konkurenci še nihče ni ponovil tega dosežka. FOTO: AFP
»Izboljšati moram svojo igro za pesek, a ker je šele začetek sezone, je časa dovolj. Pred Roland-Garrosom je veliko turnirjev za stopnjevanje forme, igrati pa bom moral bolje, kot sem zadnji dve leti, da bi lahko razmišljal o naslovu, o koledarskem velikem slamu. Največji izziv bo seveda premagati Nadala,« pravi prvi igralec sveta, ki se ne bi branil pomoči Roda Laverja. »On je edini osvojil nemogoče, največji teniški dosežek,« se zaveda izjemno težke naloge – ki ji nista bila kos ne Federer ne Nadal – Đoković, ki si bo zdaj najprej odpočil in užival v melbournskem rekordu doma v družinskem krogu, na igrišča pa se bo vrnil marca, ko sta na sporedu Indian Wells in Miami.
