Novi šef velika legenda, štirikrat zlati na OI in devetkrat na SP
Novi glavni trener slovenske biatlonske reprezentance A je Nemec Ricco Gross, eno izmed najbolj prepoznavnih imen svetovnega biatlona v preteklih desetletjih, ki ni izstopal le kot tekmovalec, temveč je kasneje ob delu v Nemčiji prevzel tudi reprezentanci Rusije in Avstrije. Danes 51-letni Gross ima med drugim doma v zbirki osem olimpijskih kolajn, med njimi štiri zlate in kar 20 s svetovnih prvenstev, med katerimi jih je devet najžlahtnejšega leska. Še danes ob Svenu Fischerju velja za najuspešnejšega nemškega tekmovalca. Ne le 28 kolajn z največjih tekmovanj, v svetovnem pokalu je nanizal 52 uvrstitev na zmagovalni oder v posamični konkurenci, skupaj z nemškimi štafetami pa kar 95. V svetovnem pokalu ima devet posamičnih zmag, eno iz leta 1998 tudi s Pokljuke, kjer je bil najboljši na 20 km leta 1998.
Ob številnih uspehih lahko slovenskim tekmovalcem preda precej znanja tudi po psihološki plati. Gross je bil eden najboljših strelcev v biatlonski karavani, v 17 letih športne kariere na najvišji ravni pa ni imel res izrazito slabe sezone, saj zase pravi, da se je vedno znal motivirati za delo in tekmovanja. Zadnja Pokljuka in svetovno prvenstvo mu v epidemičnih razmerah nista ostala v najlepšem spominu, saj je prvenstvo v vlogi avstrijskega trenerja zaradi okužbe izpustil.
Biatlonu se je Gross zapisal leta 1983 v tedanji Vzhodni Nemčiji, kamor je prestopil iz smučarskega teka. Pri 20 letih je dobil prvo priložnost v svetovnem pokalu in bil aktiven tekmovalec do marca 2007, ko je nemški štafeti na SP zadnjič pomagal do odličja. Takoj za tem je oče treh sinov začel šolanje za trenerja in delal kot sokomentator nemške televizije. Kot trener je hitro napredoval. Saj je med leti 2010 in 2015 vodil izredno uspešno nemško žensko vrsto, nato je bil tri sezone v Rusiji, od leta 2018 pa do letos pa v Avstriji, kjer ga je zamenjal Vegard Bitnes.
Globočnik vodja panoge
Prihod Grossa pa ni edina ključna sprememba. Novo je tudi vodstvo biatlonskega športa v Sloveniji. Boštjan Ule je prevzel vlogo predsednika Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije, vodja panoge je Tomas Globočnik in vodja reprezentanc Tadeja Brankovič. Novo vodstvo se je odločilo tudi za novo obliko dela. V bodoče bo imela Slovenija skupno reprezentanco A, v kateri so v moški vrsti Jakov Fak, Rok Tršan, Miha Dovžan, Lovro Planko, Toni Vidmar in Alex Cisar ter v ženski Polona in Živa Klemenčič ter kot najodmevnejši prestop Smučarske zveze Slovenije to pomlad - nekdanja smučarska tekačica Anamarija Lampič.
Grossu bosta pri delu z ekipo A pomagala Janez Marič in novinec v biatlonski reprezentanci Boštjan Klavžar. Ekipi B bosta vodila Jure Ožbolt in Ljubo Tomažič, mladinski pa Lenart Oblak in Andreja Mali. Vodja servisa ostaja Anže Globevnik s sodelavci.
Pod drobnogledom bo seveda novi trener Gross. Ta je v prvi vrsti nasledil Mariča, ki je lani pokazal lep napredek pri mlajših tekmovalcih, izjema je nadarjeni Alex Cisar, ki je velik del energije usmeril tudi v študij. Pri starejši generaciji pa so izostali predvsem uspehi Jakova Faka, kjer pa je bil glavni dejavnik zdravje. Tudi Gross, ki je ekipi danes predstavil smernice dela, je bil ob predstavitvi slovenski javnosti še zelo zadržan. »Hvala za priložnost v slovenski vrsti. Res sem ponosen in vesel,« so bile kar nekako pričakovane prve besede Grossa. O svojem novi vlogi pa pravi: »Čaka me veliko dela in malo govorjenja. Veliko pa se moramo pogovarjati med seboj in se najti. Potem bomo videli, kaj je najboljši način sodelovanja z drugimi trenerji in ekipo.«
Prevelika pričakovanja odveč
O svoji nalogi pa dodaja: »Vem, da nas čaka veliko dela. Veliko je bilo dobro opravljenega in to moramo nadgraditi.« »Tudi zame je to spoznavni dan in tudi meni čakajo pogovori,« pa pravi Marič, ki je ekipo reševal v olimpijski sezoni. V tem obdobju pa imajo vsi več vprašanj kot odgovorov, tekmovalci pa seveda velika pričakovanja tudi v novi sezoni. »Vesel sem določenih sprememb. Lani smo delali kakovostno, a imeli tudi kar nekaj smole. Janez nas dobro pozna, Ricco pa nas bo še spoznal. Spremembe vedno dajo nek določen zagon in upam. da nam prinesejo veliko pozitivnega. Predvsem pa vsem v ekipi želim veliko zdravja,« je dejal najbolj izpostavljeni slovenski tekmovalec zadnjega desetletja Fak.
»Meni se dogaja. Trenutno ne vem, kam z energijo. Bomo videli, kako bo,« pa je povedla Lampičeva, ki se mora zdaj najprej spoprijateljiti z ekipo, pa s puško, na srečo pa je vajena vsaj dela s trenerjem in tudi življenjskim sopotnikom Klavžarjem. Pred preveliki pričakovanji pa svari Ule: »Vemo, da ciljev ne bomo uresničili jutri. Dolgoročni cilj pa je kolajna na olimpijskih igrah, na splošno pa boljša pripravljenost pri vseh in za posameznike je to lahko tudi uvrstitev med 10 ali 15 najboljših. Pri vsem skupaj bo zelo pomembno, da drug do drugega ostanemo zelo odprti in da se ne kuhajo zamere.«
