Švedska prvič ali Italija tretjič?
Hude obtožbe o podkupovanju v boju za Tokio 2020
Odpri galerijo
Tsunekazu Takeda, predsednik Olimpijskega komiteja Japonske, je zanikal namigovanja na korupcijo.
FOTO Reuters
Od včerajšnjega popoldneva ni več dvomov: Milano in Stockholm kandidirata za prirejanje zimskih olimpijskih iger 2026. O zmagovalcu bodo odločili 24. junija letos, a slavnostno ozračje v prostorih Mednarodnega olimpijskega komiteja, s katerim bi pospremili obe kandidaturi, je v Lozani pokvaril novi škandal: tokrat o podkupovanju za igre 2020.
Naslednji veliki olimpijski dogodek bo čez poldrugo leto, ko bo Japonska nasledila Brazilijo. Leta 2016 je namreč Rio de Janeiro pripravil osrednji festival poletnih športnih panog, v spominu bo ostal po barviti južnoameriški podobi, a tudi po krajah in logističnih zapletih, zlasti zamudah v prometu. Na Japonskem naj bi se zgodbe lotili bolj temeljito, tudi po načelih svoje natančnosti, toda mirnega spanca v Aziji zdaj nimajo. Udaril je močan sum o podkupovanju dveh milijonov evrov, ki naj bi jih za konec Tsunekazu Takeda, prvi mož Olimpijskega komiteja Japonske, nakazal, potem ko je kandidatura Tokia ugnala nasprotni dve iz Istanbula in Madrida. Preiskave so se lotile francoske sodne oblasti, Japonec je pri priči namigovanja zanikal, Thomas Bach, prvi mož MOK, ki si je včeraj v Oberhofu ogledal moški biatlonski šprint, pa je uradno zahteval sodelovanje francoskega sodstva s Senegalom, od koder prihaja nekaj vplivnih športnih funkcionarjev, ki naj bi prejeli japonsko podkupnino.
Pred vrati pa je že nov ogorčen boj za olimpijske igre. Zimske, leta 2026, bodo zagotovo na evropskem snegu in ledu. V zadnjih mesecih je bilo na pladnju precej kandidatur, za Slovenijo je bila silno zanimiva tista iz sosednjega Gradca na avstrijskem Štajerskem, toda prebivalstvo ni podprlo dragega projekta in tako v Avstriji ni mogoče več uresničiti želje, da bi imeli po natanko 50 letih in Innsbrucku '76 zimske olimpijske igre. Tem so se odpovedali tudi Švicarji (Sion), Turki (Erzurum), Japonci (Saporo) in nazadnje pred slabima dvema mesecema Kanadčani (Calgary).
Zaradi kar nenavadnega nemira v urejenem skandinavskem prostoru, kjer se na Švedskem zapleta s sestavo vlade, naj bi bila vprašljiva tudi stockholmska kandidatura, a v včerajšnjih dopoldanskih urah so iz nacionalnega olimpijskega komiteja uradno sporočili, da so predali in plačali vse potrebno ter da nestrpno čakajo na junijski dan končne odločitve. Na Švedskem še nikdar niso imeli zimskih OI, prizorišča načrtujejo v Stockholmu, Åreju, kjer bo sicer prihodnji mesec SP v alpskem smučanju, Falunu in – zanimivo – v Siguldi v Latviji, kjer bodo uporabili obstoječo sankaško progo.
Nasproti švedski kandidaturi bo stala italijanska. V naši zahodni soseščini so dvakrat doslej gostili zimske igre (Cortina d'Ampezzo 1956 in Torino 2006), zdaj je italijanski kandidat Milano skupaj z omenjeno Cortino. Dve bogati deželi Lombardija in Benečija se bosta temeljito lotili priprave, ponovitve nekaterih spodrsljajev torinskih prirediteljev naj tu ne bi bilo. A boj za igre bo zelo negotov …
Naslednji veliki olimpijski dogodek bo čez poldrugo leto, ko bo Japonska nasledila Brazilijo. Leta 2016 je namreč Rio de Janeiro pripravil osrednji festival poletnih športnih panog, v spominu bo ostal po barviti južnoameriški podobi, a tudi po krajah in logističnih zapletih, zlasti zamudah v prometu. Na Japonskem naj bi se zgodbe lotili bolj temeljito, tudi po načelih svoje natančnosti, toda mirnega spanca v Aziji zdaj nimajo. Udaril je močan sum o podkupovanju dveh milijonov evrov, ki naj bi jih za konec Tsunekazu Takeda, prvi mož Olimpijskega komiteja Japonske, nakazal, potem ko je kandidatura Tokia ugnala nasprotni dve iz Istanbula in Madrida. Preiskave so se lotile francoske sodne oblasti, Japonec je pri priči namigovanja zanikal, Thomas Bach, prvi mož MOK, ki si je včeraj v Oberhofu ogledal moški biatlonski šprint, pa je uradno zahteval sodelovanje francoskega sodstva s Senegalom, od koder prihaja nekaj vplivnih športnih funkcionarjev, ki naj bi prejeli japonsko podkupnino.
Avstrija spet brez iger
Pred vrati pa je že nov ogorčen boj za olimpijske igre. Zimske, leta 2026, bodo zagotovo na evropskem snegu in ledu. V zadnjih mesecih je bilo na pladnju precej kandidatur, za Slovenijo je bila silno zanimiva tista iz sosednjega Gradca na avstrijskem Štajerskem, toda prebivalstvo ni podprlo dragega projekta in tako v Avstriji ni mogoče več uresničiti želje, da bi imeli po natanko 50 letih in Innsbrucku '76 zimske olimpijske igre. Tem so se odpovedali tudi Švicarji (Sion), Turki (Erzurum), Japonci (Saporo) in nazadnje pred slabima dvema mesecema Kanadčani (Calgary).
Zaradi kar nenavadnega nemira v urejenem skandinavskem prostoru, kjer se na Švedskem zapleta s sestavo vlade, naj bi bila vprašljiva tudi stockholmska kandidatura, a v včerajšnjih dopoldanskih urah so iz nacionalnega olimpijskega komiteja uradno sporočili, da so predali in plačali vse potrebno ter da nestrpno čakajo na junijski dan končne odločitve. Na Švedskem še nikdar niso imeli zimskih OI, prizorišča načrtujejo v Stockholmu, Åreju, kjer bo sicer prihodnji mesec SP v alpskem smučanju, Falunu in – zanimivo – v Siguldi v Latviji, kjer bodo uporabili obstoječo sankaško progo.
Nasproti švedski kandidaturi bo stala italijanska. V naši zahodni soseščini so dvakrat doslej gostili zimske igre (Cortina d'Ampezzo 1956 in Torino 2006), zdaj je italijanski kandidat Milano skupaj z omenjeno Cortino. Dve bogati deželi Lombardija in Benečija se bosta temeljito lotili priprave, ponovitve nekaterih spodrsljajev torinskih prirediteljev naj tu ne bi bilo. A boj za igre bo zelo negotov …
