Z zgledom navdihniti tudi druge ženske za IT

Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva telekomunikacij in informacijske družbe, ki je bil 17. maja, je bila enakost spolov v digitalni transformaciji, saj naj bi med drugim raznolike ekipe prinašale različne perspektive in ideje za nadaljnji napredek.

In kje smo v Sloveniji? Po podatkih Sursa je bilo lani delovno aktivnih 39.840 strokovnjakov za IKT (dva odstotka več kot v letu 2023), kar predstavlja 4,2 odstotka vseh delovno aktivnih. Med njimi je bilo 18 odstotkov žensk, ki so večinski delež po spolu (56 odstotkov) imele le v poklicni skupini snovalci in administratorji podatkovnih baz; 47 odstotkov jih je bilo v skupini grafični in multimedijski oblikovalci ter 43 odstotkov v poklicni skupini predavatelji tečajev informacijskih tehnologij v neformalnem izobraževanju.

Statistični urad med strokovnjake za IKT uvršča delovno aktivne v 24 poklicnih skupinah. Število moških strokovnjakov za IKT se je, kot navajajo, v obdobju 2020–2024 povečalo za 15 odstotkov, število strokovnjakinj pa za 23 odstotkov. Največ strokovnjakov za IKT je bilo v poklicni skupini programerji računalniških aplikacij, in sicer 5381, od tega deset odstotkov žensk, in v poklicni skupini razvijalci programske opreme: 5190, od tega 11 odstotkov žensk.

Vsak zadnji četrtek v aprilu pa je posvečen mednarodnemu dnevu deklet in žensk v IKT. Letos je potekal 24. aprila, nosilna tema pa je imela naslov Dekleta v IKT: Prekinitve vseh razkorakov za vključujočo digitalno preobrazbo. Kot so pri tem navedli na ministrstvu za digitalno preobrazbo, je omenjena tema poudarila nujnost zagotavljanja enake in pravične digitalne vključenosti za vsa dekleta in mlade ženske, zlasti za tiste v ranljivih situacijah.

»V Sloveniji je bil ob tej priložnosti posebej izpostavljen pomen ženskega voditeljstva na področjih STEM, saj imajo vzornice, mentorice in podpornice ključno vlogo pri vključevanju in opolnomočenju deklic ter mladih žensk. Mednarodni dan je sicer pobuda Mednarodne telekomunikacijske zveze, ki si prizadeva za povečanje zastopanosti žensk in deklet v IKT ter za njihovo večjo udeležbo v izobraževanju in karierah STEM,« so navedli.

Na vprašanje, koliko žensk so v zadnjih letih usposobili v programih ministrstva, pa so odgovorili, da so v letu 2023 izvedli pilotni projekt prekvalifikacij žensk v poklice IKT. »V program je bilo vključenih 513 žensk, ki so se usposabljale na področjih kibernetske varnosti, IT-podpore, analitike podatkov, načrtovanja in oblikovanja uporabniške izkušnje ter uporabe umetne inteligence. Cilj projekta je bil podpreti ženske pri vstopu v visokotehnološke poklice, izboljšati njihovo zaposljivost ter prispevati k zmanjševanju razkoraka po spolih na tehnološkem področju,« so navedli.

Pogumno je treba vstopiti v svet IT

Kaj pa kažejo primeri iz prakse? Soustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Docentric Ana Gligorijević je lani jeseni prejela nagrado za prispevek k razvoju ženskega podjetništva v Srednji in Jugovzhodni Evropi »ustvarjalci za stoletje«, ki jo podeljuje Mednarodni ekonomski forum Perspektive.

Na vprašanje, kaj ji pomeni ta nagrada, ki se podeljuje že od leta 2014, je izrazila upanje, da bo z zgledom, kako delajo v Docentricu, navdihnila še druge ženske, da pogumno vstopijo v svet IT. »Da postanejo vrhunske IT-strokovnjakinje, ustvarijo svoje podjetje ali prevzamejo vodstveno vlogo, predvsem pa da najdejo svojo pot, na kateri se bodo počutile izpolnjene, svobodne in dovolj močne, da bodo soustvarjale pozitivne spremembe v svojem okolju.

Po drugi strani je nagrada zame potrditev našega načina dela in da se v IT in podjetništvu zmore uspeti z odprtostjo, vlaganjem v ljudi, timskim duhom in sodelovanjem, kjer vsi nekaj pridobimo. Ko ljudje čutimo, da smo povezani, da prispevamo in da imamo prostor za rast in ustvarjanje, takrat se zgodijo prave stvari,« je pojasnila Ana Gligorijević.

Formula za uspeh

V Docentricu, ki je bil tudi med nominiranci za Delovo podjetniško zvezdo 2023, je, kot pravijo, formula za uspeh zagotovo kombinacija več dejavnikov: na eni strani so odlične ideje, inovativnost, najvišji standardi in močna organizacijska kultura, na drugi strani pa stabilen poslovni model.

»Če pa govorim o svoji osebni formuli za uspeh kot ženska v IT, bi rekla, da je pomembno verjeti vase, tudi ko drugi še ne vidijo tvoje vrednosti. Se obkrožiti z ljudmi, ki te podpirajo in s katerimi lahko rasteš. In vztrajati, tudi takrat, ko je težko. Zame je ključ v tem, da ostaneš zvesta sebi in hkrati odprta za učenje in razvoj.«

Kateri pa so najpogostejši stereotipi v IT? »Žalostno, ampak resnično. V IT še vedno obstaja kar nekaj stereotipov. Eden najpogostejših je, da to ni področje za ženske, ter predstava, da je delo v IT dolgočasno, osem ur za računalnikom brez prave dinamike. In stereotip, da so IT-jevci zaprti, introvertirani ljudje. Iz prve roke lahko povem, da prav nič od tega ne drži!

Ravno nasprotno, delo v IT je polno izzivov, zahteva veliko kreativnosti, stalno učenje in sodelovanje v raznolikih timih. In še posebej ne drži, da je to svet, rezerviran za moške, saj smo ženske odlične programerke, software arhitekte, vodje projektov in še marsikaj.« In kot še pojasnjuje sogovornica, se je tudi sama že od samega začetka in skozi celotno kariero srečevala s prepričanji okolice, da IT ni za ženske. Na mladinskih programerskih tekmovanjih je bila pogosto ena redkih deklet in marsikdo je na začetku ni jemal resno. S svojo vztrajnostjo in strastjo do tehnologije pa je premagala vsak dvom, tudi kasneje, v drugih podobnih situacijah.

»Sposobnost, ambicije in talent nimajo spola. Ponosna sem, da ženske sestavljajo polovico naše ekipe, kar velja tudi za vodstvene vloge na vseh ravneh. Imamo tako direktorja kot direktorico. Skupaj z Juretom Leskovcem, soustanoviteljem in izvršnim direktorjem, se zavedava, da je raznolikost naša prednost. Različne perspektive in življenjske izkušnje nam pomagajo sprejemati boljše odločitve, ustvarjati boljše rešitve in graditi trdnejše odnose, znotraj in zunaj podjetja. Zato zavestno gradimo delovno okolje, kjer ni pomembno, kdo si, temveč kaj znaš, kako razmišljaš in kako prispevaš k skupni viziji,« še pravi Ana Gligorijević.

Projekti za spodbujanje raznolikosti

V Docentricu aktivno podpirajo pobude in projekte, ki spodbujajo raznolikost in enake možnosti za uspeh, ne glede na spol. Med njimi sta Inženirka leta, ki izpostavlja navdihujoče zgodbe žensk v inženirskih poklicih ter motivira dekleta in mlajše generacije, da se podajo po tej poti, ter DATA_Fair, ki spodbuja odprt dialog o raznolikosti in enakopravnosti v svetu tehnologije ter povezuje skupnost, ki si prizadeva za bolj vključujoče in družbenoodgovorno tehnološko okolje.

V podjetju imajo še poseben program za zaposlovanje žensk, nudijo fleksibilne delovne pogoje za mlade matere in samohranilke, promovirajo IT in podjetništvo med mladimi v šolah ter sponzorirajo in sodelujejo na dogodkih, ki odpirajo pomembna družbena vprašanja – o enakopravnosti spolov v IT, pravičnejšem in vključujočem delovnem okolju, odgovorni rabi umetne inteligence (UI) in nepogrešljivem vključevanju humanistike v tehnologijo.

Pomoč umetne inteligence

V Docentricu uporabljamo tudi različna orodja in aplikacije UI pravzaprav povsod, kjer vidimo njeno dodano vrednost – pri razvoju, analizi podatkov, podpori uporabnikov itd. Pomaga jim poenostaviti in avtomatizirati določene naloge in sprosti čas za preizkus idej, raziskovanje ter uglaševanje poslovne vizije.

»Kljub temu da razvoj UI poteka z izjemno hitrostjo in tako v IT kot tudi na številnih drugih področjih že v veliki meri prevzema rutinske in ponavljajoče se naloge, verjamem, da bo srčika ustvarjanja v IT v prihodnje še ostala v domeni človeka: razumevanje konteksta, ustvarjalno reševanje problemov, povezovanje med panogami in zmožnost razmisleka o posledicah odločitev. Hkrati je pomembno, da se zavedamo pasti, ki jih s seboj prinaša UI. Hitro nas lahko ujame v zanko nenehnega iskanja čedalje večje produktivnosti. Ključ do pametnega pristopa k UI je v ravnovesju, kritičnem razmisleku in odgovornem razvoju.«