Kapitan Covid in njegova posadka

Najprej so bili podatki. Ni jih bilo prav veliko, skoraj vsak seznam članov društva jih ima več. Luka Renko jih je zajel v kepo, jih pospravil v preprosto tabelo in kepa se je začela valiti. Danes je Sledilnik covid-19 osrednji sistem, kjer informacije, analize, trende in napovedi o širjenju virusa zajemajo državne inštitucije (ki vanj prispevajo surove podatke), mediji in navadni državljani. Sledilnik je svetla zvezda na sicer skrajno temni sliki slovenskega spopadanja z epidemijo. To je trenutno preprosto najboljši servis za covid, obsežen, pregleden in hudičevo koristen. Brez njega bi bili verjetno v informacijski kameni dobi.

Zato je tako poučno znova in znova slediti njegovi zgodbi k izvoru. Velike zgodbe se vedno začnejo z eno idejo enega človeka. Ko prerastejo najprej njega, potem skupino in na koncu nacionalne meje ter svoj osnovni namen, se zdi prvi kamenček oddaljen in kot kaplja v morje. A v resnici brez prve ideje, prvega človeka, ne bi bilo ničesar.

Luka Renko – jadralec in tako tudi človek morja – pravi, da ga je na začetku vodila povsem preprosta želja, vedeti, kaj se dogaja. Tega žal ali na srečo (nerazumljive so poti, ki vodijo do velikih dejanj) ni mogel izvedeti ne iz medijev, še manj od politikov. Pa je zbral prve skope podatke in jih vnesel v googlovo tabelo. To je bila tista prva kepa, ki se je je lahko oprijelo več sto pametnih glav – nesebičnih učenjakov z zelo različnimi znanji, ki so dotlej ustvarjali in tuhtali ločeno vsak v svojem laboratoriju, domu, službi … Vsota pametnih glav pa je veliko več kot njeni posamezni deli.
 

Druži jih želja pomagati

Njegovo pomembno vodilo pri začetnih korakih je bila tudi osebna izkušnja z zdravstvenim sistemom v mladosti; takšna, kot je ne bi privoščil nikomur. Luka Renko je namreč astmatik, v bolnici pa je preživel celi dve leti in se v njej tudi šolal. »V tem sistemu sem preživel toliko časa, da imam do zdravnikov, sester in drugega osebja nekakšno spoštovanje. Tudi zdravje veliko bolj cenim. Vem, kaj je huda pljučnica, kako je dihati z zalitimi pljuči, kako je, ko te ohranjajo pri življenju. Zaradi tega težko gledam na vse skupaj, kot da se me ne tiče; tudi na zdravnike. Če pregorijo, ne bo več nobene oskrbe.«

Neizogibno je bilo, se zdi, da so se Luki Renku pridružili (in še prihajajo!) ljudje s podobnimi nameni, motivi in sposobnostmi. Vsi delajo prostovoljno in za Sledilnik prispevajo veliko svojega prostega časa, večina jih ima pri tem službe in družine in nepravično je, da država njihovega ogromnega prispevka ne ovrednoti. Pa kaj to: zdi se, da ga skoraj ne opazi. Ko Renka vprašam, kako se počuti kot vodja takšne skupine, me takoj popravi, da se sam nima za vodjo; bolj za povezovalca. »Veliko izkušenj imam z vodenjem, a kar počem zdaj, se ne more primerjati z ničemer. Imam prednost, da sem bil pet let aktiven v odprtokodni skupnosti Ubuntu in sem spoznal, kako je, ko vsak prispeva, kolikor ima časa. Tam ugotoviš, da lahko gradiš samo na energiji posameznika, ki ga je treba le pravilno usmeriti oziroma povezati s pravimi ljudmi.«
 

Luka Renko je strokovnjak za informacijske tehnologije in pobudnik portala Sledilnik Covid-19. Foto: Jure Eržen/Delo

Umetnost komuniciranja

Pa še nekje blesti ekipa Sledilnika z Luko Renkom na čelu in s tem nastavlja neprijetno ogledalo vladnim upravljavcem krize – v komunikaciji. Sporočanje slabih novic ni lahka naloga, a pri Sledilniku so ji dorasli, in zdi se, da to ni naučena spretnost, temveč prej posledica njihove empatije, znanja in zrelosti. Nič manj kot osupljivo je, da navzven ostajajo složni in kompaktni, da na družbenih omrežjih niso deležni napadov, niti jih ne sprožajo, da dobro sodelujejo tako z vladno ekipo kot z javnostjo. Zdi se, da imajo zaupanje vseh, in to je velik kapital tudi za prihodnost. Kam jih bo vodila?

»Želim si, da se tak servis delno profesionalizira. Smo v postopku registracije društva in morda se bomo, ko vse to mine, lotili kakšnega drugega izziva. Recimo podnebnih sprememb.«

Še prej pa si Luka Renko želi, da se vsa ekipa, ki jo imenuje družina, v skorajšnjih boljših časih dobi na velikem pikniku, saj se velika večina še nikoli ni srečala v živo. Sam pa bi rad čim prej stopil na svojo jadrnico in za trenutek izbrisal vse misli, razen tistih o vetru, smeri in valovih. Jadrnica je njegov prostor kontemplacije, jadrnica pa je tudi njegov Sledilnik, ki jo vsak dan skupaj s posadko vešče krmari skozi vihar proti mirnemu zalivu.