Tiho ne bo, a njene izjave ne bodo hitropotezne

Če je v predsedniško kampanjo vstopila z besedami »Tiho ne bom!«, je po izvolitvi pri javnih nastopih bolj zadržana. Ne zato, ker bi prelomila volilno obljubo o glasnosti, pač pa zaradi spoznanja, da ima vsaka izjava predsednice politične učinke. Če je od julija 2011, ko se je priklopila na twitter, Nataša Pirc Musar veljala za poudarjeno aktivno, hitro, a za standarde skupnosti na twitterju dovolj uglajeno udeleženko, je bila njena raba družbenih omrežij že med kampanjo bolj skopa, bolj premišljena. Enako velja za javne nastope po izvolitvi. Če so pred volitvami njeni posegi v javnost spominjali na hitropotezni šah, si po volitvah vzame čas za razmislek, kaj naj sporoči občinstvu.

Nataša Pirc Musar je bila 13. novembra izvoljena za prvo predsednico Slovenije. Predsedniška funkcija je zadnja slovenska oblastna institucija, ki je bila od leta 1992 do zdaj v domeni moških. Hkrati je prva predsednica, ki pred volitvami ni imela izrecne strankarske podpore. Njeni predhodniki so se sicer odločali, da kandidirajo ob pomoči podpore, izražene s podpisi državljank in državljanov, vendarle pa so bile njihove vezi s političnimi strankami bolj poudarjene kot ob kandidaturi Nataše Pirc Musar. Pred drugim krogom sta jo podprli dve stranki vladajoče koalicije, med prejšnjimi volitvami pa so stranke kandidate, ko so kandidirali prvič in so bili pozneje izvoljeni, podprle že ob samem vstopu v volilni projekt.

Predsednica

Ob izvolitvi je bila Nataša Pirc Musar stara 54 let. Borut Pahor je bil izvoljen pri 49 letih, Danilo Türk pri 55. Njena poklicna in družbena biografija je med vsemi dosedanjimi predsedniki najbolj pestra. Kot študentka je delala kot stevardesa, prvo službeno desetletje je delala kot TV novinarka in voditeljica poročil. Kot izvedenka za stike z javnostjo je delala za novodobno investicijsko družbo in za vrhovno sodišče, kot državna funkcionarka je bdela nad zakonitostjo upravljanja s podatki ter z vprašanji, kdaj je objava informacij v javnem interesu. Po koncu funkcije informacijske pooblaščenke je imela ambicijo, da se vrne na RTV Slovenija kot generalna direktorica; programski svet jo je na funkcijo že imenoval, a je pozneje v nepregledni in pravno sporni kolobociji prvotno odločitev spremenil. Sodišče je čez nekaj let sklenilo, da je bila odločitev programskega sveta nezakonita, vendar potem, ko je ustanovila svojo odvetniško pisarno, Nataša Pirc Musar ni imela interesa, da bi se vrnila na RTV Slovenija.

V številnih biografijah je podatek, da je bila na začetku svoje poklicne poti kar uspešna in agilna sindikalistka, spregledan. Jeseni 1994 je kot podpredsednica slovenskega novinarskega sindikata napovedala stavko na RTV Slovenija. Zahteva ob napovedi stavke je bila, naj začne RTV Slovenija izvajati kolektivno pogodbo. Kot vodja pogajalske skupine novinarskega sindikata se je nekaj dni pogajala s poslovodstvom hiše in dosegla, da se je poslovodstvo zavezalo spoštovati določila kolektivne pogodbe. Stavka je bila odpovedana.

V številnih biografijah Nataše Pirc Musar je podatek, da je bila na začetku svoje poklicne poti kar uspešna in agilna sindikalistka, spregledan. FOTO: Leon Vidic

Če bi v pestri poklicni karieri Nataše Pirc Musar iskali rdečo nit, bi našli dve. Ena nit je tako ali drugače povezana z informacijami. Druga rdeča nit je pravo; Nataša Pirc Musar je pravnica s pravosodnim izpitom. Dva dosedanja predsednika sta po izobrazbi prav tako pravnika, nova predsednica v predsedniško palačo prva prinaša tudi neposredne odvetniške izkušnje iz sodnih dvoran. Njena doktorska disertacija, ki jo je leta 2015 zagovarjala na Dunaju, je nekakšno presečišče obeh rdečih niti. Naslov disertacije je: Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti.

Tiho ne bo, a njene izjave ne bodo hitropotezne. Le pri vprašanju, ali so ji ljubši Beatli ali Rolling Stonesi, izstreli: »Beatli, jasno!«