Vsaka smrt je preveč in vsaka se nas dotakne
»Na intenzivnem covidnem oddelku prognoza za bolnike ni najboljša. Umre dvajset od stotih bolnikov, ki jih sprejmemo. Vsaka smrt je preveč in vsaka se nas dotakne. Na drugi strani pa osemdeset bolnikov od stotih preživi, tudi ti bi brez truda in znanja mojih sodelavk in sodelavcev umrli. To nam vliva voljo, da zdržimo in opravimo, za kar smo izšolani,« je kot vedno slišati umirjen infektolog dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, izredni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti in član strokovne posvetovalne skupine za pomoč pri obvladovanju epidemije.
Ocene, da smo na robu, je Matjaž Jereb na vrhuncu četrtega vala pred dnevi prizemljil z besedami: »Smo daleč čez zmogljivosti ustrezne, varne, strokovno optimalne obravnave covidnih bolnikov, ki ležijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Popolnoma nerazumljivo je, da še vedno sprejemamo bolnike, stare 50, 60, 70, tudi 80 let, s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni. Gre za popolno ignoranco«.
Kot zdravnika intenzivne terapije ga ob povečevanju števila okuženih najbolj straši občutek, da bi zmanjkalo intenzivnih postelj za bolnike s kritično obliko covida v dihalni odpovedi, ki potrebujejo podporo aparatov. »To stisko ljudje zunaj zdravstva težko razumejo, te razmere je treba doživeti,« odgovarja na vprašanje, po čem si bo zapomnil pandemijo novega koronavirusa.
Kot so že poudarili njegovi kolegi, si tudi on »niti v sanjah ni predstavljal, da se bomo srečali s pandemijo v takem obsegu in da bomo izpostavljeni toliko aktivnostim in stresu, čeprav bi ga raje imenoval eustres, ki je stimulativen. V marsičem se je res pokazalo, da smo sposobni veliko opraviti, predvsem z enotnostjo, ki je v naših krogih zelo velika,« povzema. Ob izbruhu epidemije, od marca 2020, je intenzivni oddelek, katerega vodja je (sovodil ga je že od svojega 33. leta), tako kot ljubljanska infektološka klinika v celoti, pripravljal smernice, načrtoval strategije in načine zdravljenja po državi, še vedno so v tem pogledu vodilni, tudi za strokovna mnenja in posvete o kompleksnejših primerih obolelih.
Nima steklene krogle
V ponos mu je, da jim je navkljub vsemu v ljubljanskem kliničnem centru med vsemi epidemičnimi valovi uspelo ohraniti večino intenzivnih postelj tudi za necovidne bolnike. »Pred epidemijo jim je bilo na voljo 64 intenzivnih postelj najvišje ravni, med celotno epidemijo pa le deset manj, ki smo jih namenili covidnim bolnikom,« poudarja sogovornik. Sicer pa se je na intenzivnih covidnih oddelkih ljubljanskega UKC, kjer so za vrhunec četrtega vala pripravili do sto postelj, doslej zdravila dobra četrtina najhuje bolnih v državi.
»Samo za predstavo: pred epidemijo sem vodil intenzivni oddelek z desetimi posteljami,« Jereb oriše znatno povečanje obsega dela, ki pa se je zožilo zgolj na eno bolezen. »Pred covidom smo se ukvarjali z različnimi okužbami dihal, osrednjega živčevja, sepso in septičnim šokom, z uvoženimi eksotičnimi okužbami, malarijo, hemoragičnimi mrzlicami ... Infektologija je široko strokovno področje in s sodelavkami in sodelavci si samo želimo, da bi se čim prej vrnili v normalnost, v širino stroke. Pa ne, da covid ni izziv. Tudi pri tej bolezni se soočamo med drugim z bakterijskimi zapleti, ki zahtevajo infektološko znanje in širino, a je področje dela vendarle pomembno ožje kot pred epidemijo,« iskreno priznava sogovornik, čigar strokovno področje so okužbe osrednjega živčevja in laboratorijski kazalci vnetja pri kritično bolnih.
Tudi v epidemiji, predvsem zaradi preobremenjenosti sodelavcev, še vedno opravlja dežurstva, tako kot za večino pa covid-19 predstavlja motnjo tudi v njegovem zasebnem življenju. »Veliko manj, kot bi si želel, se ukvarjam s športom, preredko grem na našo teraso s pogledom na Krapanj v Brodarici ... Mi pa energijo med celotno epidemijo vliva podpora družine, žene Simone, odraslih otrok Sare in Aljaža ter sicer preredke ure z vnukoma, s katerima igram šah in tarok, medtem ko je štirimesečna vnukinja za to še premajhna,« je razkril z nasmehom pod masko.
Kako se bo razvijala epidemija, težko napove, saj nima steklene krogle, pravi, a stroka ima z informacijami, strokovnimi poročili in znanjem dober pregled nad epidemijo. Če bi ljudje zaupali stroki in znanosti, bi bil problem veliko manjši, je prepričan zagovornik obveznega cepljenja. »Vedno znova se ponavljamo, a naj ponovim še enkrat: zaupajte znanosti, cepite se.«
